Število rojstev upada v vseh občinah, naravni prirast najnižji v Murski Soboti
Lani se je v regiji rodilo 774 otrok, pred 25 leti 1075. Kar 70 odstotkov otrok pri nas se je rodilo neporočenim ženskam.
V Sloveniji se je lani rodilo 16.875 otrok, kar je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) najmanj doslej in za slab odstotek oziroma 114 otrok manj kot leto prej. Na svet je prijokalo 8835 dečkov in 8040 deklic. Da se je v državi rodilo manj kot 17 tisoč otrok, se je prvič zgodilo leta 2023, lani pa se je trend upadanja nadaljeval. Na tisoč prebivalcev se je rodilo 7,9 otroka, kar je najmanj od leta 1922, ko so se začeli spremljati podatki o rojenih.
Ob polletju je SURS objavil tudi statistične podatke o rojstvih v regijah in občinah, zato smo preverili, koliko staršev iz pomurskih občin se je razveselilo novorojenčka v minulem letu, kaj kažejo številke v primerjavi s preteklimi leti in kakšen je naravni prirast v državi in občinah.
Več dečkov
V pomurski regiji je bilo v dvanajstih mesecih leta 2024 rojenih 774 otrok, od tega 411 dečkov in 363 deklic. Stopnja rodnosti v naši regiji je bila 1,49. Povprečna starost porodnic je znašala 30,4 leta, povprečna starost matere pri prvem porodu pa 29,2 leti. Iz podatkov smo razbrali še, da je bilo v Pomurju mater, ki so mlajše od 20 let, za dober odstotek, tistih, ki so mlajše od 25 let, 13,8 odstotka, starejših od 35 let pa 18,2 odstotka. Otrok, ki so se v družino lani rodili kot tretji ali še več, je bilo 13 odstotkov. Večletni podatki pa denimo kažejo, da je leta 2018 4,2 odstotka žensk rodilo štiri otroke ali več.
Večjo družino ima tudi Doroteja Jaušovec Marko, saj je mama štirih otrok. »Ko sem bila mlajša, si nisem predstavljala, da bom imela kdaj več kot dva otroka. Po rojstvu prvega se je pojavila želja po treh, saj je imel takšno željo tudi mož. Na to, da so na koncu otroci štirje, pa ni bilo mogoče vplivati, saj smo dobili dvojčke,« je nasmejano povedala. Pri skrbi za večjo družino je potrebnega veliko usklajevanja s partnerjem in kompromisov, pravi, saj njene družine ni v bližini, zaradi dela namreč stanujejo v Avstriji. Je pa dodala, da ju z možem otroci izpopolnjujejo. »Veliko nas naučijo o nas samih, predvsem z zrcaljenjem, in moram priznati, da sem se z njimi naučila živeti v trenutku,« pravi štirikratna mama.
Le ena izjema
Razumljivo je, da se je največ otrok v Pomurju rodilo v občinah z največjim številom prebivalcev. Na prvem mestu, če gledamo samo ta podatek, je Mestna občina Murska Sobota, kjer so se razveselili 110 otrok. V Občini Beltinci jih je bilo 71, v Občini Ljutomer 68, v Občini Lendava 60 in 59 v Občini Gornja Radgona. V preostalih občinah število ni preseglo petdeset, s 40 rojstvi sledi Občina Puconci.
Podatke smo primerjali s tistimi, ki so jih zbrali ob prelomu tisočletja, torej leta 2000. V tistem letu se je v regiji rodilo 1075 otrok, s tem da podatka za Občino Apače ni, ker takrat še ni obstajala. Če primerjamo podatke iz obeh analiziranih let, vidimo, da je bilo število rojstev v letu 2000 v skoraj vseh pomurskih občinah višje. Izjema je le Občina Cankova, kjer so se lani zgodila tri rojstva več kot takrat. Sicer pa je razlika med številoma najbolj opazna v večjih občinah. V Mestni občini Murska Sobota je bilo pred 25 leti 60 rojstev več, v Gornji Radgoni 59, v Ljutomeru 44. Enako število rojstev v obeh letih je bilo le v Občini Kobilje.
Kolikšen je naravni prirast
Da bodo podatki bolj realno kazali stanje, smo pogledali tudi naravni prirast, ki pove, kolikšna je razlika med živorojenimi in umrlimi v nekem letu. V Sloveniji je bil naravni prirast lani izrazito negativen, umrlo je 4631 več ljudi, kot se jih je rodilo, od tega 1938 moških in 2693 žensk. Kako je v Pomurju? Naravni prirast je znašal –703, pri moških –336 in pri ženskah –367. Tudi to smo primerjali z letom 2000, ki kaže velike razlike. V Sloveniji je bil takrat naravni prirast (le) –408, v pomurski regiji pa –330. V državi se je takrat rodilo 18.180 otrok, v Pomurju, kot že zapisano, 1075.
Naravni prirast je imel lani v Pomurju najnižjo vrednost v Mestni občini Murska Sobota, kjer je znašal –145. To je tudi edina občina, kjer je število višje od sto. Med tistimi občinami, kjer se naravni prirast giblje med –50 in –100, pa so občine Ljutomer (–74), Lendava (–73), Radenci (–60) in Gornja Radgona (–59). Pozitiven naravni prirast so imele le tri občine, pa še to v le minimalnih vrednostih. V Občini Sveti Jurij ob Ščavnici je znašal tri, v Občini Odranci dve in v Občini Razkrižje ena. Kot lahko vidite tudi v tabeli, je negativni naravni prirast razmeroma nizek še v občinah Veržej (–2), Cankova (–4), Hodoš (–5), Kobilje (–5), Šalovci (–7) in Grad (–8).
Sicer pa je naravni prirast v Sloveniji negativen vse od leta 2017. Na letni ravni je bil lani –2,2 na tisoč prebivalcev oziroma –4631. »To je bila četrta najizrazitejša negativna vrednost po letu 1945. Naravni prirast je bil lani negativen v vseh mesecih. Meseca z največjima presežkoma umrlih nad rojenimi sta bila januar (–675 prebivalcev) in februar (–763 prebivalcev),« navaja SURS.
20. september in 7. april
SURS je ob objavi podatkov navedel še, da so ženske zadnjih šest let v povprečju rodile pri starosti 31,1 leta, kar je najvišja vrednost po drugi svetovni vojni. Tiste ženske, ki so lani rodile prvič, pa so imele v povprečju 29,6 leta. »V zadnjih letih večji delež mater rojeva pri višji starosti in rodi manj otrok. Medtem ko so pred 40 leti največ otrok rojevale ženske v starostni skupini 20–25 let, so v letu 2024 sorazmerno največ otrok rodile ženske, stare 29–31 let.« Lani je bila skoraj polovica vseh otrok prvorojencev, v povprečju se je na dan rodilo 46 otrok, največ jih je na svet prijokalo 20. septembra, in sicer 74, najmanj pa 7. aprila, 23.
Postregli so tudi s podatkom, da se je 7512 otrok rodilo v zakonski zvezi, 9363 otrok pa neporočenim materam. SURS je tudi primerjal podatke med regijami, navedli so, da se je v desetih statističnih regijah več kot polovica otrok rodila neporočenim materam. Delež pa je bil najvišji prav v pomurski regiji, kjer je znašal 70,7 odstotka. Slovensko povprečje je 55,5 odstotka.
Dobrih tri tisoč lani rojenih otrok so rodile tuje državljanke v Sloveniji, ki so bile skoraj dve leti mlajše od slovenskih državljank. Največ jih je imelo državljanstvo Bosne in Hercegovine, sledile so državljanke Kosova, med državami Evropske unije pa je bilo največ državljank Hrvaške. »Približno četrtina otrok, ki so jih rodile tuje državljanke, je po očetu prejela državljanstvo Slovenije.«
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
