Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 2 min.

20-milijonska gradnja nasipa na Petanjcih zaustavljena še preden se je sploh pričela


Rok Šavel
8. 5. 2025, 16.04
Posodobljeno
16:23
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Trčila direkcija za vode in zavod za varstvo narave. Več kot 20-milijonski projekt, ki že tako ali tako zelo zamuja, se znova zapleta.

4acd98143839f02b7264db3aa211c550.jpeg
Nataša Juhnov
Na zavodu za varstvo narave se sklicujejo na državni prostorski načrt oziroma določila zakona o divjadi in lovstvu, kjer je navedeno, da je v času gnezdenja ptic med 1. marcem in 1. avgustom prepovedano sekati zarast ob vodnih bregovih, čistiti odvodne kanale in prazniti vodna zajetja.

Težko pričakovana gradnja nasipa ob reki Muri na trasti Petanjci-Krog bi se pred tedni končno morala pričeti. Spomnimo, da je dolgo trajalo do podpisa pogodbe z družbo Pomgrad za 20,6 milijona evrov težko investicijo, financirano z evropskimi sredstvi iz načrta za okrevanje in odpornost, ob tem pa je bilo treba čakati še na izpolnitev odložnega pogoja zaradi zagotovitve potrebnih sredstev v državnem proračunu. Stroji bi sedaj morali že brneti, a se sploh niso zagnali. Na to je na minuli seji Sveta Pomurske razvojne regije opozoril županske kolege in prisotne tišinski župan Franc Horvat. Kot so nam pojasnili na ministrstvu za naravne vire in prostor, so dela na nasipu v okviru projekta »Dograditev in nadvišanje VVN Krog – Petanjci« so trenutno začasno zaustavljena zaradi usklajevanj z Zavodom za varstvo narave RS. Skratka, ponovno je prišlo do trčenja vodarske in naravovarstvene stroke, kakor že pri celotni več let trajajoči zgodbi okoli nasipov ob reki Muri, kjer se odvijajo neskončni sestanki, ki ne vodijo nikamor.

Brez dovoljenj in soglasij

Trik je v tem, da so na ministrstvu oziroma direkciji za vode projekt nameravali izvesti kot vzdrževalna dela v javno korist, za kar gradbeno dovoljenje ni potrebno, je pa potrebno naravovarstveno soglasje. Za tega pa očitno predhodno niso zaprosili, na zavodu za varstvo narave pa se sedaj sklicujejo na državni prostorski načrt oziroma določila zakona o divjadi in lovstvu, kjer je navedeno, da je v času gnezdenja ptic med 1. marcem in 1. avgustom prepovedano sekati zarast ob vodnih bregovih, čistiti odvodne kanale in prazniti vodna zajetja. Skratka, gre za kombinacijo administrativne »šlamparije« in pretiranega »kazanja mišic«.

Mudilo se bo še bolj

Na ministrstvu sicer trdijo, da je pridobivanje ustreznega naravovarstvenega soglasja "v zaključni fazi" in da pričakujejo, da bo to izdano v kratkem. "Po njegovi pridobitvi bodo dela lahko nemoteno stekla, zato večjih zamikov v terminskem planu za zdaj ne pričakujemo," zatrjujejo. Toda, če se bodo morala dela zamakniti na čas po 1. avgustu, bi to lahko že nevarno vplivalo na rok za koriščenje evropskih sredstev, izbrani izvajalec Pomgrad, ki ima torej v rokah že podpisano pogodbo, pa bi bil pod hudim pritiskom. Nasip, trasa Petanjci–Krog je dolga okoli 8 kilometrov, mora biti namreč po časovnici načrta za okrevanje in odpornost dokončan najpozneje konec junija prihodnje leto, v nasprotnem primeru so evropska sredstva izgubljena.

razkrižje, poplave, mura, ščavnica
FB Stanko Ivanušič
Razmere v Razkrižju ob poplavah leta 2023.
Na desnem bregu upajo na podpise lastnikov

Med tem je v zaključni fazi javno naročilo za gradnjo nasipa na desnem bregu reke Mure, kjer se ravno zbirajo zadnji podpisi ključnega dokumenta - Usklajenega zapisnika lokacijske obravnave z usklajevanji po lokacijski obravnavi v postopku lokacijske preveritve za vodno infrastrukturo v Občini Razkrižje - ki bo podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja. Razkriški župan Stanko Ivanušič ob tem opozarja, da bo po maratonskem usklajevanju s vsemi mnenjedajalci tudi po podpisu tega dokumenta potrebno v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja zagotoviti še nekaj zemljišč oziroma se dogovoriti z lastniki za odkup. »Nepopravljiva škoda bi bila, če se do postopka izdaje gradbenega dovoljenja ne bi pridobilo vseh potrebnih zemljišč, saj zaradi kratkega roka črpanja EU sredstev teh ne bi bilo možno izkoristiti in bi bila razporejena na druga območja. Postopki pridobitve vseh zemljišč bi se sicer nadaljevali, vendar bi zagotovljena EU sredstva bila nepovratno izgubljena. Za razkriško in ljutomersko območja pa gre skupaj za približno 21 milijonov evrov,« je jasen župan.

© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.