Osebni arhiv

»Saj so samo lasje. Zrasli bodo nazaj. Močnejši in lepši.« Besede, ki sem jih tolikokrat slišala. Res je. Samo lasje so. Zrasli bodo nazaj. Ampak to ni težki del – težki del je, da jih bom še prej izgubila. In to prizadene vsaj toliko kot sama diagnoza, če ne še bolj. Kemoterapija te pozdravi, uniči raka, ampak vzame tudi lase, dlake in še marsikaj. Cena, ki jo plačaš za preživetje.

Gologlavci. Plešavi. Rakavi. Naš zaščitni znak in znak za druge, da »ta pa trpi za rakom«. Čeprav je to še vedno zmotno mišljenje. Gologlavci nismo ljudje, ki smo zboleli za rakom. Pač pa ljudje, ki se borimo z rakom. Ki želimo zmagati v tej vojni.

Zgornje besede mi je povedal zdravnik na pregledu nekaj tednov pred mojo prvo kemoterapijo. Takrat se mi je zrušil svet drugič. Prizadelo me je. Vedno sem imela dolge lase. Ne posebno lepih, ampak imela sem jih rada. Navsezadnje so lasje pri ženski znak ženskosti, očarljivosti, lepote … In te besede zdravnika, čeprav je želel le dobro, nikakor niso bile primerne. Kvečjemu sem vedela, da tega nihče ne more razumeti, razen ljudi, ki se s tem sami srečajo.

Osebni arhiv

Tedni, preden sem izgubila lase, so se vlekli. Po eni strani sem želela, da nikoli ne bi prišel dan, ko bodo lasje začeli izpadati. Po drugi strani pa sem želela, da bo to čim prej za mano. Tolažila sem se, da bom nosila lasuljo. Mogoče sploh ne bo nihče opazil, da nimam svojih las. Navsezadnje imajo danes ogromno lepih in kakovostnih lasulj. Iz kakovostnih človeških ali umetnih las …

Medtem sem poskusila najti pravo. Prodajalka v trgovini je bila izredno prijazna. Strokovna, znala je povedati prave stvari in znala je svetovati. Ko sem končno našla tako, s katero sem se še najbolj počutila kot jaz, se je bilo lažje sprijazniti. Prepričana sem bila, da bom svojo bolezen lahko skrila pred vsemi. To je bil eden od strahov. Ni bilo veliko ljudi, ki so vedeli za bolezen. A z izgubo las je bilo to težje prikriti.

Ko so lasje začeli izpadati v šopih, je bilo nenaravno. Občutek, da mi življenje polzi iz rok, da nimam nadzora, da izgubljam sebe. Rešitev je bila samo ena: brivnik. Pol ure zatem je vame gledala nova oseba, dekle brez las. Odsev, ki ga nisem prepoznala. Počutila sem se ranljivo. In hladno. Nihče ti ne pove tega, ampak glava brez las ti da precej hladen občutek. Celo ponoči sredi poletja sem nosila ruto. Potrebovala sem nekaj na glavi.

Profimedia

Prvi izhodi v javnost z lasuljo so bili v strahu. Bala sem se, da bodo ljudje strmeli vame, kot da mi na čelu piše, da imam raka. Ali da bodo opazili, da nosim lasuljo, da mi bo padla z glave, zlezla nazaj, da se bo opazil rob. Nenehno sem jo skratka popravljala, tipala. Pa ni bilo nič od tega. Bila sem kot vsi drugi, razlike niso opazili ali pa tega niso delili z mano.

Ljudje, ki so vedeli zanjo, so so odzvali prijazno. Nekateri so bili celo navdušeni nad njo, češ kako lepa je. Tisti posamezniki, ob katerih sem se počutila varno, ki so me videli brez las, so rekli, da mi pristaja tudi to. Bili so dnevi, ko sem se počutila kot najbolj grd človek. In bili so dnevi, ko sem si bila všeč z lasuljo. Da ti tisto nekaj, kar potrebuješ v takšnem obdobju. Samozavest, občutek, da nisi tako drugačen. Moja je bila iz umetnih las, precej kvalitetna. Lahko sem jo sušila, oblikovala, kodrala, kar sem želela. Bila je kot moja najboljša prijateljica. Vzljubila sem jo od prvega dne in še danes nanjo gledam kot na svoj ščit, na nekaj, kar mi je bilo v uteho.

Vem, da veliko onkoloških bolnikov nosi rutice ali kapice. Sama sem imela vedno rajši lasuljo. Nosila sem jo nekaj mesecev, dokler niso bili moji lasje dolgi kakšen centimeter. Potem mi je v njej začelo postajati vroče in nekega dne sem se odločila, da je čas, da pokažem nov obraz, novo verzijo sebe. Takrat sem jo dala v torbo.

Zdravnik je imel navsezadnje prav, samo takrat je bilo pretežko, da bi si to priznala. Lasje so res zrasli nazaj. Lepši in močnejši.

Kolumna je nastala ob prispevku, v katerem smo pisali o darovanju las, ki se uporabljajo za izdelavo lasulj, ki jih dobijo otroci, ki so zboleli za rakom. Več si lahko preberete TU.