Leo Caharija

Jutranje temperature so v preteklem tednu kar nekaj dni zapored padle pod nič stopinj in povzročile škodo sadjarjem, predvsem tistim, ki pridelujejo koščičasto sadje. Kot je povedal Miran Torič, specialist za vinogradništvo, sadjarstvo in ekološko kmetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Murska Sobota, so marelice, breskve, slive in češnje že zacvetele, zato so, predvsem v nižjih legah, pozeble. »V višjih legah ni tolikšne škode, saj je na srečo cvetenje povsod približno štirinajst dni poznejše kot lani.«

Po prvih ocenah strokovnjakov, ki so celoten teren v Pomurju že pregledali, so predvsem marelice pozeble tudi med 80- in 90-odstotno, breskve od 60- do 80-odstotno. Po celotnem terenu je stanje podobno, bolj prizadeto je drevje v zatišnih legah, kjer je temperaturna razlika kljub ponekod zelo majhni višinski razliki med vrhom brega in dolino znašala tudi do štiri stopinje Celzija. »Vendar to še ne pomeni nič, saj lahko drevo v popolnosti zacveti, pa je nato morda že pet odstotkov teh cvetov dovolj za poln rod. Tako moramo še počakati, kaj bodo prinesli prihodnji tedni, seveda pa upamo na najboljše,« pove Torič.

Bolj kot tokratna pozeba sadjarje in strokovnjake kot tudi vinogradnike skrbi, kaj bo, če se bo hladno vreme nadaljevalo. »Do 1. maja bomo morali počakati, kaj bo. Letos je velika noč bolj pozno kot lani, vemo pa, da je bila v preteklosti večina pozeb vezana na luno, tudi vsi ledeni možje so še pred vrati. Z gotovostjo torej ne moremo nič napovedovati, saj se lahko zgodi, da bo še hladno vreme,« je previden Miran Torič.

Končna škoda, če ne bo prišlo še do kakšne pozebe, bo znana šele po junijskem redčenju drevja. »Do takrat lahko za slabšo letino krivimo pozebo, po tistem pa ta nima več vpliva. Velikokrat je namreč tudi tako, da drevje niti ne zacveti.«