Jure Kljajić

Goli statistični podatki včasih povedo več kot še tako veličastna življenjska drama (tako nekako pove advokat Pavlin zdravniku Severju v kmetski sliki Janka Kersnika z naslovom Iz zemljiške knjige). In včasih veliko več od tistega, kar statistika zapiše, govori tisto, česar v statistiki ni.

Seznam univerz in samostojnih visokošolskih zavodov v Sloveniji (od zahoda proti vzhodu):

1. Univerza na Primorskem: 6 fakultet; 2. Univerza v Novi Gorici: 7 fakultet; 3. Nova univerza (Nova Gorica, Kranj, Ljubljana): 3 fakultete; 4. Univerza v Ljubljani: 26 fakultet; 5. Univerza Alma Mater Europaea (Ljubljana, Maribor): 3 fakultete; 6. Univerza v Novem mestu: 4 fakultete; 7. Univerza v Mariboru: 17 fakultet.

Samostojni visokošolski zavodi (Piran, Nova Gorica, Jesenice, Bled, Kranj, Medvode, Ljubljana, Slovenj Gradec, Velenje, Novo mesto, Celje, Rogaška Slatina, Maribor, Ptuj): 37 ustanov (fakultete, akademije, visoke šole).

Skupno število fakultet, akademij in samostojnih visokošolskih zavodov v Sloveniji: 103.

Sašo Švigelj

Devetnajst slovenskih krajev z visokošolskimi ustanovami po abecednem redu: Bled, Črnuče, Celje, Izola, Jesenice, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Medvode, Nova Gorica, Novo mesto, Piran, Portorož, Ptuj, Rogaška Slatina, Slovenj Gradec, Velenje, Vipava.

Še nepopoln seznam slovenskih poklicnih gledališč (od zahoda proti vzhodu):

1. Slovensko narodno gledališče Nova Gorica; 2. Gledališče Koper; 3. Slovensko stalno gledališče (Trst); 4. Prešernovo gledališče Kranj; 5. Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana; 6. Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana; 7. Mestno gledališče ljubljansko; 8. Slovensko mladinsko gledališče (Ljubljana); 9. Lutkovno gledališče Ljubljana; 10. Mini teater (Ljubljana); 11. Anton Podbevšek teater (Novo mesto); 12. Slovensko ljudsko gledališče Celje; 13. Slovensko narodno gledališče Maribor; 14. Lutkovno gledališče Maribor; 15. Mestno gledališče Ptuj /.../

Leo Caharija

No, lahko bi dodali še seznam knjižnih založb in še česa.

Če vse zgoraj omenjene kraje označimo na zemljevidu Slovenije, hitro opazimo bele ... hm ... črne lise. Nas na severovzhodnem koncu države najbolj zbode v oči to, da se znanstveno-kulturni institucionalni mrak začne na črti Maribor–Ptuj, od tam naprej, kot da je druga država, drug svet.

V ta svet kdaj pa kdaj resda z zahoda prihrumi toča ali kakšna druga ujma in prižge med domačini žarek naivnega upanja, da bo za točo z zahoda naposled prihrumel še kakšen dobrotnik in z njim sij milosti, a se to ne zgodi, posvečenim ni do tega, da bi hodili po temačni deželi düplinov samo zaradi bograča in drugih sočnih dobrot, če sami ne znajo poskrbeti zase.

Zato pa včasih iz province zasije mrak! Žarki severovzhodne temine so se v teh dneh naposled prebili do ekranov nacionalne in drugih slovenskih televizij. RTV poroča, da direktorica Pokrajinske in študijske knjižnice toži sindikalno zastopnico zaradi obrekovanja (sindikat pravi, da je zastopnica le opozarjala na nepravilnosti), direktorica prek odvetnika grozi tudi nekdanjemu predsedniku Slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja (SDPPP), prav tako zaradi domnevnega obrekovanja.

Jure Kljajić

Zgodba s SDPPP in knjižnico se je sicer začela s tem, da je predsednik kot zastopnik društva v imenu jezikovne komisije SDPPP že lani opozoril najprej direktoričinega namestnika in potem še druge pristojne na neustrezno rabo slovenščine na eni od knjižničnih razstav, a so se vsi po vrsti na ta opozorila požvižgali.

Nekdanji predsednik SDPPP je bil že veliko pred to razstavo (mimogrede – zdaj je razstavo obravnavala tudi jezikovna komisija SAZU in Inšpektorat RS za kulturo in medije je zanjo podal opozorilo za nazaj) predsednik knjižničnega strokovnega sveta, opozarjal je na nepravilnosti pri delovanju vodstva knjižnice in tudi odstopil s položaja, ko so vsa njegova opozorila naletela na gluha ušesa pri pristojnih (podobno se je pripetilo drugi članici SDPPP, ki je z drugimi člani strokovnega sveta protestno odstopila iz enakih razlogov), vendar je bilo stališče pristojnih vedno, da je krivo zrcalo, ne tisto, kar je pred njim.

Aleš Cipot

Župan soboške mestne občine zdaj menda razmišlja celo o menjavi vodstva, vendar se boji, da zaposleni v knjižnici tudi z novim vodstvom ne bodo zadovoljni, namiguje tudi na politične spletke v ozadju. Kaj naj to pomeni? Da so zaposleni v knjižnici tako anarhistično naravnani, da ne priznavajo več nobene avtoritete, ali pa da se že natančno ve, kdo bo novo vodstvo, in nasprotujejo temu? In kakšne politične spletke omenja po funkciji eden od najbolj odgovornih politikov v pokrajini? Na dan z besedo!

Ali pa nazaj k statistiki!

Tisti, ki je odgovoren, da Pomurja in Murske Sobote ni na nobenem od prej navedenih statističnih seznamov, je kriv tudi v tem primeru. Narediti je treba le še droben statistični popis, kdo je v zadnjih petintridesetih letih vodil kulturno politiko v teh koncih, pa bo jasno marsikaj.