Miša Pušenjak

Najboljša je preventiva

Največ težav imamo, ker ne skrbimo za našo zemljo kot dobri gospodarji. Zemlja mora biti odcedna obenem pa mora biti sposobna poletne padavine zadržati v območju korenin. To dosežemo z ustreznim deležem zraka, vode in mineralnih delcev v tleh. Po domače povedano, zemlja mora biti prezračena, ne sme biti zbita, za to moramo skrbeti celo poletje. Za svojo rast in razvoj pa korenine nujno potrebujejo tudi zrak. Zrak potrebujejo tudi vsi mikroorganizmi, ki skrbijo za mineralizacijo, razpad organske snovi, s tem pa tudi rastlinam dostopna hranila. Brez zraka pa dalj časa uspevajo gniloživke, zato se začne gnitje korenin, razmnožijo se bolezni koreninskega oz. prevodnega sistema, rastline gnijejo in propadajo. To se je letos tudi dogajalo. Mnogi mi tožite, da je nekaj narobe s čebulo. Točno to se je zgodilo. Neugodne vremenske razmere, na žalost tudi ne popolnoma zdrav čebulček, preveč časa zbita, nezračna zemlja in zdaj se kažejo rezultati, bela plesen na čebuli.

Te težave bodo veliko manjše, če boste na vrtu ponovno oblikovali grede s trajnimi potmi. Niso zaman naše babice imele na vrtu tako visokih gred, da se na kakšnem vrtu celo sklanjati ni več bilo treba. Tako voda ves čas odteka iz območja korenin na poti. Hodimo samo po poteh, zemlja, kjer rastejo naše rastline, pa ostane lepo odcedna.

Tudi pred dežjem je smiselno zemljo prerahljati, da čim več vode prodre vanjo in ne odbeži po zbiti površini. Poletne padavine so namreč zelo muhaste, pade lahko veliko dežja, a v kratkem času. Treba je narediti vse, da ga zadržimo čim več. Prvi odgovor na to je seveda dovolj organske snovi, tega običajno na vrtovih ne manjka, pred dežjem prerahljana – odprta zemlja in/ali organska zastirka, ne folija.

Gnojenje pri previsokih pri prenizkih temperaturah povzroča dodatni stres

Mnogi delajo veliko napako s tem, da rastline v času previsokih, pa tudi prenizkih temperatur skušajo prisiliti k rasti. Zalivajo in gnojijo jih z različnimi dušičnimi in podobnimi pripravki. Najhujše so koprive. Mnogi menijo, da so čudežno zdravilo. Saj tudi so v dobrih pogojih za rast rastlin. Ne pa v času, ko rastline zaradi neugodnih temperatur svojo rast upočasnijo, da zgubljajo čim manj energije in vode. Prav tako v takih razmerah ne uporabljamo pripravkov, ki vsebujejo aminokisline. Imam pa nasvet, pred začetkom stresa, ko se napove temperaturni skok navzgor ali navzdol, pa tudi pred presajanjem sadik, rastline na stres lahko pripravite prav z uporabo aminokislinskih pripravkov. Z njimi lahko zalivamo ali škropimo preko listov. To naredimo 24–48 ur pred napovedano vremensko spremembo. Prav posebej svetujem uporabo tega pripravka, če nam grozi toča. Delno nadomestilo je lahko pripravek iz cvetov ognjiča ali pripravek iz regrata. Te pripravke uporabljajte ponovno po tem, ko se vreme ustali, ko rastline spet lahko rastejo v ugodnih razmerah.

V času stresa pa rastlinam pomagamo samo s pripravki, ki vsebujejo morske alge. Alge uporabite tudi po presajanju sadik in po poškodbah, ki jih povzročijo tako vreme kakor škodljivci. Šele ko z algami sanirate rane, uporabite spet vitaminske komplekse, aminokisline ali koprive.

Kaj pa po toči

Več v Štajerskem tedniku