Kaj še lahko posejemo na vrtu po toči
Žal so se grožnje meteorologov uresničile. Velik del Ptujskega polja, pa tudi na poljih in vrtovih drugi strani Drave, je prizadela huda ujma s točo.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Marsikaj je prizadeto, veliko tudi povsem uničeno. Prve ukrepe ste verjetno že izvedli, naredili, marsikje so vam tudi svetovali, kaj narediti. Zdaj pa se sprašujete, kaj vse se še da posejati in posaditi. Zato bo današnji prispevek bolj namenjen temu.
Kaj naredimo, da bo težav po takih ujmah manj?
Zelo pomembno je tudi redno vzdrževanje rahlih, odcednih tal. Tako so tudi rastline, ki so poškodovane, v boljši kondiciji že pred ujmo. Zato lahko zelo hitro ponovno začnejo obnovo, mnoge si opomorejo.
Taka tla bolje sprejemajo vodo, torej bodo padavine namočile zemljo do korenin. Poletje se je namreč šele dobro začelo, tudi suša nam verjetno še ne uide.
Po drugi strani pa je napoved neviht in neurij za leto 2026 namreč precej močna. Tla, ki so redno rahljana in prepustna, pa vodo tudi bolje prepuščajo. To pomeni, da voda v primeru močnejših nalivov ne bo dolgo stala na vrtu in uničevala korenin naših rastlin. Obenem pa se samo v rahli zemlji uspešno razvijajo koreninski laski vrtnin, ti pa so tisti, ki hranila iz zemlje potegnejo v rastline. Brez njih so hranila v zemlji neizkoriščena, rastline pa kljub temu lačne.
Paradižniku redno odstranjujemo zalistnike, ki jih polagamo med rastline kapusnic. Tako bomo pregnali gosenice in bolhača. Paradižnik, pa tudi ostale plodovke v suhem in vročem poletju vremenu ali pa v primeru visoke zračne vlage že trpijo za pomanjkanjem kalcija. Rastlinam ga dodamo preko listov z listnim oziroma foliarnim gnojenjem. V trgovinah vprašajte za listna, kalcijeva gnojila.
Kaj lahko sejemo?
Zagotovo je junija še veliko vrtnin, ki jih lahko posejemo in posadimo. Da boste imeli pridelek hitreje, poskusite na vrtnarijah najti čim več kakovostnih sadik. Iz njih je seveda pridelek od 4–6 tednov hitrejši.
Setev endivije je seveda zdaj tako v teku. Komaj zdaj je namreč primeren čas za to. Tudi glavnati radič, tako rdečega kakor štrucarja, sejemo ravno v juniju. Junija pa sejemo tudi prezimne sorte radiča, ki bodo najbolj sladke spomladi. Lahko pa jih tudi v temnih in toplih prostorih silimo pozimi. Ne pozabite posejati torej sort verona, treviški ali tržaški solatnik.
Skupaj z radičem, mogoče kar izmenično v vrste, pa posejemo tudi sladki komarček. Mnogi se pritožujejo, ker ta rastlina noče odebeliti spodnjih delov stebel in požene v cvet. Tudi sladki komarček je rastlina kratkega dne, v dolgem dnevu pa cveti. Veliko uspešnejši boste, če ga boste sejali v juniju. Sladki komarček je tudi odlična rastlina za bio vrt, saj s svojim vonjem odganja številne škodljivce, tudi koreninske uši. Zato je tako primerna za združene setve z radičem, endivijo, pa tudi solato ali porom.
Nikar pa ne pozabite, skrajni čas je tudi za setev listnatega in brstičnega ohrovta. Obe vrtnini sta izredno pomembni za naše zdravje pozimi. Seveda vse kapusnice pridelujemo preko sadik. Sejemo ju torej v lončke v začetku junija. Julija pa presajamo na stalno mesto. Prav tako posejemo tudi zelje, sejemo sicer vse sorte, a najpomembnejše je, da posejemo (za sadike) sorte za kisanje. Seveda velja, da dasta sorti ljubljansko in varaždinsko najbolj kakovostno kislo zelje, sta pa bolj občutljivi na žilavko kapusnic. Hibridi (sorte, katerih ime se konča z F1) dajejo višji pridelek. Zdaj so nam na voljo tudi čisto naši, slovenski hibridi, med njimi sta dva Kisolin F1 in Vitranc F1. Tudi nekatere naše vrtnarije so letos poskusno začele vzgajati sadike teh povsem naših hibridov. Če jih kje najdete, vidite, jih toplo priporočam.
Prav tako je junij čas, ko posejemo še eno, za obrambo pred jesenskimi prehladi in zimskimi tegobami izredno koristno vrtnino, to je črna redkev. Prav tako lahko že sejemo tudi podzemno kolerabo in strniščno repo. Obe vrtnini lahko dolgo časa ostaneta kar na vrtu, kasneje pa brez težav kar nekaj tednov ostaneta v kleti.
Seveda sejemo še vedno solate, poletne sorte solat bodo manj uhajale v cvet. Sorte za poletje, ki jih že dobro poznamo, so unicum, gentilina (zdaj tudi pod imenom grand rapids), sucrine romaine (romanska, štrucasta solata). Seveda pa vam vrtnarije ponujajo tudi sadike številnih novejših sort.
Konec junija ponovno sejemo korenček, tokrat res izberemo sorte za skladiščenje. Strniščna vrtnina je tudi rdeča pesa.
Še vedno pa lahko posejete tudi bučke in kumare. Prav tako, če boste kje našli koliko toliko kakovostne sadike paradižnika, se le-ta še lahko sadi. V rastlinjaku pa to celo priporočam. Tudi nizek in visok fižol se še lahko sejeta. Žal pa bomo ostali brez domače čebule. Koliko se je že dovolj odebelila, jo populite, lahko jo zamrznete, lahko prepražite in tako shranite. Tudi poškodovan česen čim prej populite. Prezgodaj populjen bo sicer dal nižji pridelek, a ga boste lahko shranili. Zdaj se bodo namreč začele velike težave, saj vsak tak stres povzroča tudi hitrejše, močnejše izbruhe bolezni. Korenček in peteršilj se po večini opomoreta, v strnišče pa ju tako ponovno sejemo za zimsko skladiščenje.
Rastlinjak
Junija je v rastlinjaku bujno in predvsem vroče. Zato je glavno opravilo namakanje. Zemlja mora biti vedno namočena, vendar voda ne sme stati. Zato so tla, prekrita z zastirkami, zelo pomembna, saj preprečujejo močno izhlapevanje vode in s tem pomagajo varčevati z njo. Namesto zastirke lahko med plodovkami raste novozelandska špinača.
Ne pozabite tudi, da v vročem vremenu rastlinjak zasenčimo, prekrijemo s senčilom.
Na drugi polovici rastlinjaka pa rastejo kumarice, buče, dolga vigna, v njihovo senco pa posadimo sadike solate, nadzemne kolerabice, posejemo peteršilj in korenček. Bučnice, pa tudi paradižnik, redno oskrbujemo s kalcijevimi listnimi gnojili, prav tako pa škropimo tudi s pripravki iz njivske preslice, česna, čajem iz rmana, kamilice, timijana, pripravkom iz sode bikarbone ali razredčenim mlekom. Seveda ne mešamo vsega skupaj, enkrat uporabimo enega, drugič drugega.
Setev za sadike
Poleti je bolje vzgajati sadike na prostem, saj je v rastlinjaku prevroče. Sejemo predvsem vse vrste kapusnic, seveda pa tudi radič in endivijo. Že zgoraj sem omenila tudi sladki komarček.
Setev na stalno mesto
V rastlinjaku uporabljamo čim več sadik, manj sejemo. A svetujem, da konec meseca nekje ob robu posejemo korenček in peteršilj, da ju bomo imeli tudi pozimi.
Tudi na visoke grede na izpraznjena mesta posadimo kakšno sadiko listnatega in brstičnega ohrovta. Rasteta naj ob robu tam, kjer bosta pozimi najlažje dosegljiva. Ob njima naj raste kakšen cvetoč ognjič ali kamilica.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
