Prevozi težkih tovornjakov, hrup, miniranje, prašenje in vibracije so za peščico občanov Majšperka vse bolj moteči. V začetku letošnjega leta je namreč nekaj kilometrov iz centra Majšperka znova zaživel zapuščeni kamnolom Vundušek.
Gimnazija Ormož, ki ji je v preteklosti zaradi majhnega števila vpisanih dijakov grozila celo ukinitev ali pripojitev k ljutomerski, je v novem šolskem letu pridobila nov program in začela poučevati zdravstveno nego. Beleži skupaj 219 vpisanih dijakov. V najbolj kritičnem času so k ohranitvi gimnazije nedvomno pripomogle tamkajšnje lokalne skupnosti.
Talum novembra zmanjšuje obseg proizvodnje v elektrolizi, ohranili bodo obratovanje s 33-odstotno zmogljivostjo. S tem ukrepom po besedah predsednika uprave Marka Drobniča blažijo negativni vpliv aktualnih ekstremnih razmer na trgu energentov na poslovanje družbe.
Od poletja je pogled na ptujsko veduto spremenjen. Stare podrtije, v kateri je nekoč deloval Koteks, ni več. Trenutno se površina uporablja za prepotrebna dodatna parkirna mesta, v prihodnjih letih naj bi jo namenili za turistične vsebine. Idej, kako bi lahko do takrat to eminentno lokacijo smiselno uporabili in olepšali, je kar nekaj. Na tem območju se namreč ne bo gradilo še vsaj nekaj let.
V občini Majšperk se izvajajo gradbena dela na več cestnih odsekih. Vozniki, ki vsakodnevno uporabljajo tamkajšnje ceste, večkrat naletijo na cestne zapore oz. semaforje, ki opozarjajo na delo na cesti. Očitno se lahko tudi zgodi, da je prometna signalizacija za zaporo ceste postavljena, na gradbišču pa nikogar.
Stopnice v centru Ptuja, na Novem trgu, ki vodijo od mestne lekarne do Mercatorjeve trgovine (Blagovnice), so že dalj časa opremljene z opozorilno tablo 'Uporaba na lastno odgovornost'.
Kolesarska steza, ki ob kanalu reke Drave povezuje Ptuj in Hajdino, je zelo priljubljena rekreacijska pot. V nekaterih delih je povsem dotrajana, saj se je marsikje steza pogreznila v zemljo in dobesedno sesedla na sosednje njive. Del problema naj bi bil urejen še letos, država namreč načrtuje sanacijo poti med Hajdošami in Slovenjo vasjo.
Krajani Spuhlje ob glavni cesti proti Ptuju so upravičeno nezadovoljni s prometno ureditvijo. V spodnjem delu vasi opozarjajo na nevzdržne razmere,zlasti je cesta nevarna za šoloobvezne otroke, ki do avtobusnega postajališča pešačijo po bankinah in sosedovih dvoriščih. Ob začetku letošnjega šolskega leta je starše otrok vznejevoljilo, ker lokalna skupnost ob glavni cesti, ki je brez pločnika in kolesarske steze, ni postavila niti opozorilnega trikotnega znaka Otroci na cesti.
Redarji so lani na območju občine Ormož izdali precej manj kazni zaradi napačnega parkiranja kot leto poprej. Manjše število kršitev je po besedah vodje medobčinskega redarstva občin v Sp. Podravju Roberta Brkiča posledica epidemije.
V Miheličevi galeriji na Ptuju je do 14. novembra na ogled razstava Ptujčanke Alenke Slavinec, fotografinje, komunikologinje, okoljevarstvenice in umetnice, ki na svojstven način predstavlja esenco življenja kot neke vrste vabilo v novo življenje po pandemiji covida-19.
Do 30. oktobra je v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj na ogled fotografska razstava Bojana Sobočana, s katero avtor opozarja na nasilje nad ženskami, hkrati pa tudi ozavešča o tem velikem družbenem problemu. Pripravili so jo v sodelovanju s Centrom za socialno delo Spodnje Podravje.
Na Ptujskem so tudi letos počastili svetovni dan učiteljev (5. oktober) s tradicionalno podelitvijo Žgečevih priznanj in plaket zaslužnim strokovnim delavcem za dolgoletno uspešno in požrtvovalno delo v vzgoji in izobraževanju. Žgečeve plakete je v letošnjem letu prejelo 12, priznanja pa 27 zaposlenih v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah.
Ob svetovnem dnevu učiteljev so v Ormožu že deseto leto zapored podelili priznanja, plaketo in nagrado dr. Karla Osvalda najzaslužnejšim v vzgoji in izobraževanju na območju vseh treh občin. Najvišje priznanje, nagrado za življenjsko delo in izjemne dosežke so letos izročili Sonji Kosi iz Osnovne šole Središče ob Dravi.
Kot vse kaže, Ormožani ne bodo več brezplačno oddajali pobud za spremembo namembnosti zemljišč. Če bo občinski svet tako potrdil tudi v drugo, bodo za vlaganje pobud, s katerimi bi radi dosegli spremembo osnovne namenske rabe prostora iz kmetijska v stavbno zemljišče, po novem morali plačati 150 evrov, za spremembo podrobnejše namenske rabe pa 125 evrov.
Za pridelavo na kmetijskih površinah je vsebnost humusa v tleh izredno pomembna, saj omogoča boljšo vezavo rastlinskih hranil, manj izpiranja hranil v nižje plasti in podtalnico, zmanjševanje toplogrednih izpustov z vezavo ogljikovega dioksida (CO2), večjo kapaciteto vezave vode v tleh in posledično stabilnejšo proizvodnjo in nižje stroške pridelave.
V občini Markovci so že pred desetimi leti želeli na kmetijskih zemljiščih ob kanalu vzpostaviti lokalni namakalni sistem, ki bi kot vodni vir uporabljal kanal reke Drave. Strošek izgradnje v celoti pokrije država v okviru ukrepov kmetijske politike. Kmetovalci iz lastnega žepa nato plačujejo stalne stroške namakanja, ki po izkušnjah namakalnih sistemov v občinah Ormož in Gorišnica zanašajo med 100 do 120 evrov na hektar ob porabi vode 1.000 m3/ha, kar predstavlja približno vrednost ene tone koruznega zrnja.
Gradnja obsežnega, okoli 7,7-milijonskega projekta vseh treh občin (Ormož, Središče ob Dravi, Sv. Tomaž) oskrbe s pitno vodo teče po načrtih.
Po selitvi Zavoda za turizem Ptuj na novo lokacijo na Mestnem trgu je občina prostore v Murkovi ulici predala Zvezi društev kurentov. Zveza je prostore prevzela aprila 2021 in pristopila k urejanju Kurentove hiše. Na eminentni lokaciji želijo predstaviti kurentovo obredje, s katerim sta se mesto Ptuj in Spodnje Podravje vpisala na Unescov seznam svetovne nesnovne kulturne dediščine.
Vi ste moja inspiracija in navdih. S temi besedami je pevec Žan Serčič pozdravil učence in učitelje Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka Ptuj, s katerimi se je družil ob zaključku dobrodelne kolesarske akcije Vključi srce. Njegovo pesem Čudeži so namreč vsi sodelujoči v akciji vzeli za svojo.
Opremljanje enot zaščite in reševanja bo v prihodnjih letih predvidoma steklo s pomočjo evropskih sredstev. Nekaj denarja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se bo iz evropskih virov zagotovilo še v tej finančni perspektivi (2014–2020), nekaj iz sklada za okrevanje in odpornost, prav tako so projekti načrtovani za novo finančno obdobje črpanja evropskih sredstev 2021–2027. Prva etapa opremljanja je predvidena za reševanje v primeru poplav, druga v kasnejših letih pa za ukrepanje v naravnih nesrečah, kot so veliki požari, žled in druge vremenske ujme.
