Minulo soboto je bilo pod šotorom pri grajski pristavi Ormož precej živahno. Po dveh letih premora je namreč potekalo srečanje upokojencev, kjer se je družilo 370 pripadnikov tretje starostne generacije iz vseh treh občin.
Pred dnevi je italijansko kmetijsko združenje Coldiretti objavilo vest, da potrebujejo sto tisoč sezonskih delavcev, večinoma za poletno obiranje sadja in zelenjave.
Strankarska izkaznica je bila glavno merilo pri kadrovanju nekdanje vlade v svete javnih zdravstvenih zavodov. Koga vse je nastavila na položaje?
Združenje šoferjev in avtomehanikov Ptuj že polnih 70 let opravlja pomembne naloge s področja preventive in varnosti v cestnem prometu. Pogosto jih prepoznamo po nepogrešljivih rumenih jopičih, saj so že 25 let izjemno pomemben partner pri zagotavljanju večje varnosti ptujskih osnovnošolcev, skrbijo tudi za izobraževanja, izvajajo delavnice, sodelujejo s policijo, redarji, šolami in mnogimi drugimi akterji. Njihov doprinos k večji prometni varnosti je izjemno velik.
V Miheličevi galeriji na Ptuju so odprli likovno razstavo pod naslovom Trije. Gre za gostujočo razstavo, ki je na Ptuj prišla iz Maribora. Likovna dela predstavljajo: Zdravko Luketič, Igor Orešič in Gerhard Plaschke iz Avstrije.
Šolski center Ptuj mladim vse od leta 2004 omogoča študij na Višji strokovni šoli. Njena največja prednost je, da študentje v dveh letih študija pridobijo uporabno strokovno znanje, utemeljeno na praktičnem izobraževanju v podjetjih, kjer je študentom omogočen neposreden stik z delodajalci.
Pred dnevi je italijansko kmetijsko združenje Coldiretti objavilo vest, da kmetijstvo potrebuje 100.000 sezonskih delavcev, večinoma za poletno obiranje sadja in zelenjave. A to ne bo mogoče, opozarjajo, če vlada ne bo izdala več dovoljenj za priseljevanje tujih delavcev.
Junijska, 24. redna seja sveta občine Juršinci je bila bistveno manj dramatična kot minula, 23., v začetku maja, ko je svetniški zbor prisluhnil poročilu nadzornega odbora o izvajanju koncesije za vzdrževanje cest. O tej temi so sicer svetniki kasneje govorili na izredni seji, ki so jo za javnost zaprli, na kratko pa tudi še na zadnji redni seji.
Destrniški svetniki so na dopisni seji znova odločali o sestavi prihodnje občinske volilne komisije, saj sedanji poteče mandat.
Baliranje delno posušene trave je na številnih kmetijah postalo pogost način spravila krme oziroma priprave travne silaže. Večji kot je ekonomski razvoj držav in kmetij, večja je uporaba folije, v Sloveniji naj bi je porabili 1.200 ton na leto. Ključna težava pri rabi folije pa je, da ta po uporabi krme za kmete ostane le še nepotreben odpadek in ponovni strošek. Oddaja umazane folije v zbirne centre je plačljiva, za stimulacijo kmetov, da bi ti pripeljali očiščeno folijo, pa komunalna podjetja v Podravju za razliko od Črnomlja in Metlike nimajo posluha.
"Ko smo se leta 2006 odločali, ali naj gradimo na tej parceli ali ne, smo imeli zagotovilo občine, da bodo ta del mesta komunalno uredili. Po toliko letih se še vedno vozimo po makadamu, nimamo kanalizacije, javno razsvetljavo so tako 'dobro' uredili, da več kot leto dni sploh ne deluje," pravita Sonja in Karim Alkerimawi iz naselja Žabjak.
Krajnčevim iz Lahoncev v občini Ormož že več let grozi obsežen plaz, ki se razprostira na skoraj šesthektarskem območju za njihovo hišo. Leta 2013 se je celo območje kot na kakšni blazini pomaknilo v dolino in nagrbančilo teren. To se je ponovilo še dvakrat. Na nemiren teren pa opozarjajo tudi vse večje razpoke na stanovanjski hiši in gospodarskem poslopju, vse bolj odmaknjen asfaltni plato na dvorišču, zamaknjene betonske plošče na terasi in prelomljen rastlinjak.
Na Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj je aktivnih kar pet šolskih orkestrov (pihalni, harmonikarski, godalni, kitarski in orkester flavt). V času epidemije je bilo njihovo delovanje precej okrnjeno. S skupnimi vajami so lahko ponovno začeli letos spomladi in takrat so začeli razmišljati o pripravi koncerta za širšo javnost. Dirigenti so se po besedah ravnatelja Štefana Petka v razmeroma kratkem času zelo potrudili in skupaj z učenci pripravili izjemen glasbeni program.
Cirkulančani so se minulo soboto zbrali na osrednji proslavi ob 15. občinskem prazniku v Športni dvorani. V bogatem kulturnem programu so nastopili učenci OŠ Cirkulane-Zavrč in Folklorna skupina Cirkulane. Za svečanost so poskrbeli praporščaki, dogodek pa se je začel s slovensko himno.
Dom upokojencev Ptuj deluje na petih lokacijah, letos bodo odprli svojo šesto v Žabjaku. Med novejšimi enotami je tista v Juršincih, na idilični lokaciji sredi Slovenskih goric, ki je prejšnji teden praznovala deset let delovanja. Čeprav se zdi, kot bi jo odprli šele pred kratkim, je bila v tem času dom mnogih stanovalcev. Trenutno jih tam stanuje 144, zanje pa skrbi 72 zaposlenih.
Čebelarsko društvo Cirkulane je eno izmed tistih, ki je aktivno sodelovalo pri urejanju Parka etnografske dediščine. Po njihovi zaslugi je v neposredni bližini haloške cimprane hiše in hleva postavljen tudi več kot 100 let star čebelnjak. Gre za prav poseben objekt, katerega stene so po besedah predsednika Milana Kolednika pletene iz šibja, nato pa zamazane z zemljo in slamo. »Čebelnjak je prav gotovo eden izmed pomembnejših predmetov naše bogate kulturne dediščine, zato smo zelo veseli, da je lahko del parka. Čebelarjenje je ena najstarejših kmetijskih panog in je bilo zelo razširjeno tudi na območju naše občine.«
Ptujska OŠ Olge Meglič je letos ena izmed 25 osnovnih in srednjih šol, ki jim je uspelo osvojiti naziv Junaki našega časa. Gre za natečaj Slovenske filantropije, ki so ga prvič organizirali pred osmimi leti.
Pred vrati je konec šolskega leta, ko se za bodoče prvošolce izteka obdobje vrtca. Postali so namreč mini maturanti in v vrtcih se na različne načine poslavljajo od njih. Na Ptuju so se že tradicionalno zbrali pred Mestno hišo, kjer jih je sprejela županja Nuška Gajšek. Zaželela jim je lepe počitniške dni, polne nepozabnih dogodivščin, ob vstopu v šolske klopi pa številna nova prijateljstva, dobre učitelje in veliko znanja.
Leta in leta so šolarji in zaposleni na OŠ Mladika potrpežljivo čakali, da bodo na vrsti za prepotrebna vlaganja v šolske prostore. In kdor čaka, dočaka. V petek so vse pridobitve odprli in predali svojemu namenu.
Vsestranski srbski umetnik romskega rodu Zoran Tairovič se ne izraža samo s sliko oz. grafiko, ukvarja se tudi s kiparstvom, glasbo in filmom, režijo, igro in pisanjem.
