Kurentovanje na Ptuju je s koncertom odprla največja zvezda Balkana, Svetlana Ražnatović - Ceca, ki nam je v ekskluzivnem intervjuju zaupala sočne zanimivosti o sebi.
Slovenjebistriški občinski svetniki so v obravnavo prejeli predlog proračuna za letošnje leto, ki obsega kar 35 milijonov evrov odhodkov, od tega bodo skoraj polovico namenili za investicije. V primerjavi s ptujskim proračunom slovenjebistriški predvideva za kar 10 milijonov evrov več investicijskih odhodkov, čeprav gre po številu prebivalcev za povsem primerljivi občini.
Ptujski vrtec ima vse več težav s plačilno nedisciplino staršev. Okoli 30 odstotkov staršev namreč položnice za vrtec plačuje z zamikom, tudi z dve- ali trimesečnim. Znesek neizterjanega dolga je konec lanskega leta znašal že 100.000 evrov. Zaradi manjšega dotoka denarja je poslovanje vrtca omejeno, prav tako vpliva na njegovo likvidnost. Ker se je lani število neplačnikov še povečalo, so se odločili za sodelovanje s podjetjem Izterjava iz Maribora.
Prva karnevalska sobota na Ptuju je bila namenjena dobremu rocku.
V zadnjih petih letih je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za nenujne reševalne in sanitetne prevoze plačal dobrih 15 milijonov evrov. A to je le kaplja v morje, ZZZS namreč krije manjšino skupnega zneska, izvajalcem, ki so v javni mreži, kar 90 % prispeva dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Potem ko je sodišče odločilo, da občina Središče ob Dravi ni več dolžna biti soustanoviteljica in ji ni treba financirati delovanja ormoške enote Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož (PMPO), je v zraku veliko nejasnosti.
Glavnino javnega dela Kurentovanja predstavljajo povorke, ki so tudi najbolj množično obiskani dogodki. Preverili smo, po katerih trasah bodo letos potekale in kje ter kdaj bodo postavili zapore prometa.
Če bi stare hiše znale govoriti, bi nam lahko povedale številne zanimive zgodbe o svojih stanovalcih, včasih vesele, drugič žalostne in tudi tragične … Ker tega ne znajo, je dobro, da za ohranjanje spominov skrbijo tisti, ki v njih živijo in tako negujejo dediščino svojih prednikov. Med njimi je Celjanka Ksenija Mak Hönigmann, potomka nekdanje znane trgovske družine v mestu. Skrbno hrani številne dokumente in fotografije, ki pričajo o zanimivi in hkrati tragični usodi njenih nekoč pomembnih prednikov, ki so živeli in delali v hiši v današnji Prešernovi ulici 13. Stari Celjani še vedno vedo, da so pred drugo svetovno vojno tja hodili kupovat »špecerijo«, saj je bila v pritličju hiše trgovina, zgoraj pa je stanovala lastnikova družina. Decembra lani je Ksenija z možem Damjanom v pritličju odprla novo trgovino s kolesi in se s ponudbo sicer nekoliko izneverila družinski tradiciji, a je prevladala njena želja po delu v trgovini, po stiku s kupci in po tem, da bi nekako nadaljevala tam, kjer so morali nehati njeni predniki.
Pustno vzdušje najstarejšega slovenskega mesta bo tudi letos obogatila mednarodna likovna kolonija Ex-tempore, ki jo organizirajo KUD ArtStays, MO Ptuj in Javni zavod za turizem Ptuj, s sredstvi pa pomagajo tudi sponzorji. Gre za osrednjo likovno prireditev v tem času, ki vsako leto privabi številne domače in tuje umetnike. Letošnja bo že petnajsta.
Minili sta slabi dve leti, odkar je z mesta predsednika DU Sveti Urban Destrnik protestno odstopil Branko Goričan. Kazalo je, da so se nesoglasja med člani upravnega odbora pomirila, a se očitno niso, saj so pred dnevi spet izbruhnila.
Ko je bilo hitrih testov premalo, so jih dobavitelji po zasoljenih cenah prodajali državi. Zdaj, ko jih je dovolj, z njimi služijo lekarne.
Gradnja nove enote Doma upokojencev Ptuj v Žabjaku teče v skladu s terminskim načrtom. Del objekta bodo svojemu namenu predali maja, preostanek jeseni. Aktivno so začeli iskati potreben kader, kar še zdaleč ne bo lahka naloga, a so optimistični. Za začetek potrebujejo vsaj 40 do 50 novih sodelavcev, v prihodnjih mesecih še več.
Krajani Nove vasi in Turnišč so pristojne opozorili na velike težave, ki jih imajo na dveh cestah zaradi prometa tovornih vozil. Čeprav na obeh velja omejitev, je tovornjakarjev, ki se izogibajo plačilu cestnine, še vedno veliko.
Kočevski občinski svet je nedavno potrdil rebalans proračuna, s katerim je občinske finance povečal za dobro četrtino. Namesto lani načrtovanih 23,7 milijona evrov letos pričakujejo, da jih bodo zbrali in porabili nekaj manj kot 30. Če proračun primerjamo z drugimi občinami, je to veliko. Kočevje bi lahko uvrstili nekje med Ptuj in Ormož; po številu prebivalcev je bližje slednjemu, po velikosti proračuna pa si s Ptujem podajata roko.
V zadnjih petih letih je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za nenujne reševalne in sanitetne prevoze plačal dobrih 15 milijonov evrov. A to je le kaplja v morje, ZZZS namreč krije manjšino skupnega zneska, izvajalcem, ki so v javni mreži, kar 90 % prispeva dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Če upoštevamo to, pomeni, da se okvirni znesek, namenjen za izvajanje teh storitev, v obdobju 2018–2022 giblje okrog 150 milijonov evrov. Ker gre za dobro plačan posel, je tudi interes med izvajalci precejšen.
Ob pogledu na jezera vode na gradbišču kolesarske steze proti Juršincem so nekateri pomenljivo spraševali, ali občine nemara ne gradijo poligona za triatlon. Steza bi namreč lahko omogočala izvedbo vseh treh disciplin, v suhem stanju kolesarjenje in tek, v zalitem pa še plavanje. Drugi so razmišljali, da bi proti Juršincem lahko veslali namesto kolesarili …
Povprečna plača v Sloveniji se iz leta v leto zvišuje, a ob hkratni rasti cen življenjskih potrebščin in stroškov se stiska prebivalcev tudi na območju Majšperka povečuje. »Opažamo, da se število prosilcev za hrano veča,« je dejala predsednica KO Rdečega križa Majšperk Mateja Planec.
Na kmetijskih programih je traktor nepogrešljiv učni pripomoček pri praktičnem izobraževanju. Bodoči kmetje morajo namreč obvladovati delo s traktorjem in priključki. Ker pa je na tem področju tehnološki napredek zelo bliskovit, mu večina šol ne zmore slediti. Prav zato marsikje še vedno uporabljajo stare in tehnološko zastarele traktorje, tudi na Šoli za ekonomijo, turizem in kmetijstvo (ŠETK) ŠC Ptuj.
V rebalansu proračuna za letošnje leto smo prebrali, da se bo župan občine Hajdina Stanislav Glažar marca zaposlil kot poklicni župan. Občinski svetniki so rebalans potrjevali na seji v minulem tednu, vendar o županovi zaposlitvi ni nihče nič vprašal, pa tudi župan ni javno obelodanil informacije o svoji zaposlitvi.
Dornavski svetniki so na izredni seji potrdili sestavo občinskih delovnih teles, medtem ko bo na podžupanska imena treba še nekaj časa počakati.
