Kako pusta in nenavadna je veduta Ptuja brez znamenitega gradu, je najbolj vidno te dni, ko je celoten grajski kompleks v temi. Zaradi prenove osvetlitve bo tako še približno dva tedna.
Na avtobusnem postajališču Ptuj od torka, 27. avgusta, stoji nova dopolnjena informacijska tabla PD Ptuj, ki vključuje Slovenjegorišlo planinsko pot, kulturno pot Ivana Potrča in Matija Murka, novo pot na Mestni Vrh in Haloško planinsko pot. Skupaj gre za več kot 200 kilometrov poti, ki so priljubljene tako med planinci kot pohodniki.
Ceste v mestni občini (MO) Ptuj so vedno aktualna tema. Da bi jih vse uredili, je nemogoče pričakovati, saj je proračun lokalne skupnosti izsušen, za državo pa smo na repu prioritet. Državna direkcija za infrastrukturo (DRSI) ima trenutno odprto izjemno veliko gradbišče v Ljubljani, kjer posodabljajo železniško progo in postajo. Prednost pred ptujskimi in še katerimi drugimi cestami ima tudi popoplavna obnova na Koroškem.
Na ormoški gimnaziji bo pouk v letošnjem šolskem letu potekal nekoliko drugače, saj matična šola stoji na gradbišču Komunalnega podjetja Ormož, ki bo za potrebe programa zdravstvene nege nadzidal obstoječo stavbo.
Društvo za ohranjanje in razvijanje kulturne dediščine Juršinci, ki ga vodi Marta Toplak, je v okviru letošnjega občinskega praznika pripravilo nov projekt. Poklonili so se Frančku Holcu. V votlini ob muzeju dediščine kraljic so postavili razstavo z njegovo biografijo.
Kljub temu da daleč najbolj frekventen podhod v mestu pri nekdanji trgovini Borovo čistijo enkrat tedensko, je konstantno umazan. Ogromno je smeti, tla so vsakodnevno polita s sladko pijačo, namazana s sladoledom, vse povprek je polno odpadkov. Oglasni panoji so popisani z grafiti, nekateri tudi poškodovani. Dvigalo pa je bilo zaradi vandalizma pokvarjeno že ničkolikokrat.
Občina bo za ureditev komunalne infrastrukture v novem naselju, ki ga gradijo ob robu Trnovske vasi, namenila 128.000 evrov.
Septembra bo v šolske klopi največje ormoške osnovne šole sedlo 324 otrok, kar je 69 manj, kot jih je bilo vpisanih v šolskem letu 2021/22. Med največjimi razlogi za tako drastičen upad je manj rojstev, pravi ravnatelj Aleksander Šterman, a se ta slika počasi obrača na bolje, tudi po zaslugi, kot dodaja, ukrepov občine, med katerimi so najpomembnejši stanovanjska gradnja in nova delovna mesta.
Andraški občinski svetniki so na dopisni seji ponovili vajo s prejšnjega konca poletja, ko so soglašali, da z novim šolskim letom vsakemu oddelku vrtca dodajo po enega ali dva otroka.
Precej razburjenja je med Ptujčani dvignila informacija, ki je pred nekaj dnevi zaokrožila po spletu, da se je cena ravnanja z odpadki povišala. V podjetju Javne službe Ptuj so to navedbo zavrnili: „Cene smo nazadnje spreminjali lani. Znesek na položnici pa se mesečno lahko razlikuje in nekoliko spreminja, a ne zato, ker bi spreminjali cenik.“
Čeprav Mercator še vedno velja za našega največjega trgovca s skoraj tretjinskim tržnim deležem, ima že vrsto let težave z visoko zadolženostjo in izgubo, ki naj bi lani znašala skoraj 47 milijonov evrov.
Osnovnošolci in dijaki so še samo ta teden na zasluženih počitnicah. V ponedeljek, 2. septembra, gre zares, po dveh brezskrbnih poletnih mesecih bodo sedli v šolske klopi. V 19 občinah Spodnjega Podravja bomo v novem šolskem letu po podatkih ministrstva za izobraževanje imeli nekaj čez 7.000 osnovnošolcev v 569 oddelkih, prvošolcev med njimi bo blizu 750.
Srednje medicinske sestre in zdravstvenike ptujska bolnišnica v svoje vrste vabi tudi s pomočjo kadrovskih štipendij. Potencialnim oziroma bodočim sodelavcem ponujajo v času šolanja 130 evrov mesečno.
Še ena zgodba festivala Dnevi poezije in vina, enega najprepoznavnejših evropskih in svetovnih festivalov sodobne poezije, se je iztekla. Umetniki in občinstvo iz različnih okolij in svetov so uživali na festivalskih dogodkih, ki so vabili vse generacije, tudi otroke in mladino. Več kot 60 se jih je zvrstilo v času festivala, ki je potekal na Ptuju in v številnih drugih slovenskih krajih in mestih, tudi v Avstriji in na Hrvaškem. 21 pesnic in pesnikov iz 14 držav je ljubiteljem poezije in vrhunskih vin predstavilo poezijo, ki odslikava današnji svet in ob tem odpira številna vprašanja.
V mladi ptujski umetniški galeriji, Art ateljeju v Murkovi 4, so 15. avgusta postavili zadnjo razstavo v teh prostorih po njenem odprtju. Že novembra bodo svojo dejavnost nadaljevali v veliko večjih prostorih, prav tako v tej ulici.
27. decembra letos bo minilo deset let od smrti pesnika in prevajalca Tomaža Šalamuna, enega največjih in v tujini najbolj poznanega slovenskega pesnika. Njegovemu delu in življenju so se poklonili na prvem ptujskem večeru 28. festivala Dnevi poezije in vina, na katerem sta govorila dolgoletna prijatelja in poznavalca njegovega dela Aleš Šteger ter Ilya Kaminsky, kurator letošnjega festivala Dnevi vina in poezije.
Ob vhodu v nekdanjo Tovarno volnenih izdelkov Majšperk oz. tekstilno tovarno je bil pred leti urejen muzej volne in gobelinov. Prikazoval je obrt, ki je v Sloveniji skoraj povsem zamrla, ohranjal spomine na nekoč cvetočo tekstilno industrijo v Majšperku, v Podravju. Z graditvijo Kreativnega centra Breg je muzej zaprl vrata.
Ko so v PGD Podgorci leta 2016 kupili novo vozilo na prevoz moštva, so začeli razmišljati, kako zagotoviti parkiranje za obstoječi vozni park in skladiščenje opreme ter obenem poskrbeti za sodobne prostore za gasilce.
Agronom Igor Škerbot je kot svetovalec oziroma specialist za področje zelenjadarstva, okrasnih rastlin, poljedelstva in ekološkega kmetovanja že vrsto let zaposlen v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje. Svojega znanja ne deli le kmetom in pridelovalcem na terenu, ampak ga k sodelovanju v svetovalne oddaje vabijo tudi lokalni mediji, predava in piše strokovne članke, lani je izdal knjigo Vrtnarimo načrtno. Ker ga bolj kot poljedelstvo zanima zelenjadarstvo, si med drugim prizadeva za uvajanje gojenja zelenjave na območjih, kjer se ljudje preživljajo predvsem z gozdarstvom in živinorejo. Ko ima čas, se posveča domačemu vrtu, ki ga dojema kot svojevrstno učilnico na prostem. In zakaj je kritičen do razvajenih potrošnikov?
Za nekatere so moteči zvonovi, za druge kikirikanje ali pasji lajež, za tretje pristrel lovskega orožja. Zagotovo gre za neprijeten in nezaželen zvok, ki moti človeka in vzbuja nemir. Na nezadovoljstvo občanov ob pokih lovskih pušk je že pred časom opozoril podžupan Majšperka in svetnik Dragomir Murko, majšperški lovci pa odgovarjajo, da izvajajo pristrel orožja v skladu s pravili.
