Mnenja o podobi ptujske tržnice nekoč in danes so deljena. Občani in obiskovalci pa so veliko bolj enotni glede nefunkcionalnosti oziroma uporabnosti območja. Dejstvo je, da tržnica že dolgo ne služi več prodaji izdelkov, pač pa je to prireditveni prostor z gostinskim lokalom.
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI) je nedavno objavilo aktualno stanje prijav za vpis v srednje šole za šolsko leto 2024/25. Devetošolci so imeli namreč možnost do 23. aprila prenesti prijavnico na drugo šolo ali program. Srednje šole posledično že razpolagajo z okvirnimi številkami novincev, pa tudi informacijami glede omejitve vpisa.
Na zadnji seji občinskega sveta v Cirkulanah so svetniki razpravljali o aktualnih investicijah v občini. Županja Antonija Žumbar jih je pri točki razno seznanila s številnimi naložbami na področju cestne infrastrukture, predvsem s sanacijami plazov.
Od 1. maja naprej Lekarne Ptuj vodi Simona Fridl, magistra farmacije, ki je bila doslej vodja ene manjših enot v Gorišnici. Na čelu lekarn bo kot vršilka dolžnosti do izbire direktorja s polnimi pooblastili.
Prejšnji teden je bil objavljen razpis za prosto delovno mesto direktorja novega ptujskega javnega zavoda. Interesenti imajo 15 dni časa za oddajo prijav. Čeprav je bilo precej informacij o potencialnih kandidatih, je večina to možnost zavrnila, zato še vedno ni znano, kdo bi lahko prevzel to funkcijo.
Pred vrati so trije posvetovalni referendumi: o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o uvedbi preferenčnega glasu za volitve v državni zbor ter o gojenju in predelovanju konoplje v medicinske namene in gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo Ob tem vas želimo seznaniti z nekaj podrobnostmi: Posvetovalni referendumi 2024 - pravilnik Posvetovalni referendumi 2024 - cenik (v Štajerskem tedniku in na Radiu Ptuj)
Komunalno podjetje (KP) Ptuj je v tožbi z občinama Kidričevo in Videm, razlog pa je nepotrditev višjih cen oskrbe s pitno vodo na občinskih svetih. Z vidika, da sta obe občini, Kidričevo in Videm, tudi lastnici komunalnega podjetja, je situacija za odtenek nenavadna.
Konec aprila smo poročali o več nesrečah na območju Policijske postaje Maribor, v katerih so bili udeleženi vozniki mopedov. Žal se je ena, v Staršah, končala s smrtjo 14-letnika. Statistični podatki so skrb vzbujajoči in kažejo, da so lani med vozniki mopedov, ki so bili povzročitelji prometnih nesreč, prevladovali mladi od 14. do 24. leta.
Ta teden odmeva novica o prodaji 51-odstotnega deleža Panvite hrvaškemu podjetniku Stjepanu Oreškoviću. Podjetja njegove poslovne skupine M Plus, ki velja za drugo največjo na Hrvaškem, zaposlujejo okoli 14.000 sodelavcev. Ob prodaji je med drugim završalo, ker je Panvita eden največjih zakupnikov obdelovanih površin pri Skladu kmetijskih zemljišč. Panvita zaposluje okrog 700 ljudi in obdeluje okrog 3.000 ha slovenske zemlje. Medtem ko v družbi pravijo, da prihod hrvaškega partnerja pomeni razvoj družbe, so vsaj v Kmetijsko-gozdarski zbornici in Sindikatu kmetov Slovenije zaskrbljeni, predvsem zaradi prekmurske ravnice, s katero bo sedaj rokoval tujec.
V produkciji Tosch TV je nastal kratek dokumentarni video o sv. Juriju, zavetniku Ptuja in zavetniku župnijske cerkve Župnije Ptuj – sveti Jurij, posvečen prazniku MO Ptuj, 23. aprilu, ko tudi goduje sv. Jurij.
Z zelenjem zaraščeni prometni znaki in celo javna razsvetljava pomenijo nevarnost v prometu. Marsikje namreč trava in vejevje niso porezani, kot bi morali biti.
V refektoriju minoritskega samostana na Ptuju so konec aprila podelili priznanja letošnjim udeležencem 33. ocenjevanja Vino Ptuj 2024, na katerem so ocenili 153 vzorcev vina različnih sort, stilov, barv in letnikov z območja Haloz, Slovenskih goric, mariborskega območja, Prekmurja in Hrvaške. Podelili so jim srebrna in zlata priznanja, razglasili devet prvakov sort in zvrsti, ki so prejeli medaljo z znakom Probusa, ter dva šampiona, ki sta prejela zlati plaketi Probusa. Ocenjevanje vin Vino Ptuj v minoritskem samostanu poteka že od leta 1993.
Gasilci PGD Majšperk so pomladili vozni park z novim vozilom. Skoraj 15 let star gasilski kombi so nadomestili z novim Volkswagnovim vozilom za prevoz moštva 4x4, za katerega so odšteli okrog 50.000 evrov. Gre za velik zalogaj, priznavajo gasilci, ki jim ga ne bi uspelo premagati brez pomoči občine, donatorjev, botrov in seveda občanov.
Občina Zavrč namerava letos sanirati pet večjih plazov. Lansko neurje je namreč sprožilo nekaj velikih in več manjših plazov. Za njihovo sanacijo jim je država nakazala 1,2 milijona evrov.
Še ta mesec naj bi oživelo, zaživelo gradbišče v središču občine. Župan Sebastian Toplak je namreč z Borisom Medvedom, direktorjem družbe Cestno podjetje Ptuj, podpisal pogodbo o izgradnji podjetniškega inkubatorja – PUNKT v vrednosti 1,2 milijona evrov. Dela naj bi se začela takoj po praznikih, saj se rok za izgradnjo objekta izteče konec oktobra.
Občina Dornava bo ta teden gostila dva dogodka, ki sta pomembna z vidika prometnovarnostne vzgoje mladih. Jutri, v četrtek, bo pri dvorcu grajski dan s policisti, v petek pa pri šoli regijsko tekmovanje Kaj veš o prometu.
V Kmetijsko gozdarski zbornici opozarjajo na morebitne negativne posledice prodaje skupine Panvita hrvaški storitveni družbi Mplus. Kot je v izjavi za medije opozoril njen predsednik Roman Žveglič, bodo novi lastniki, ki imajo svoje načrte, s tem tudi avtomatsko pridobili zakupne pogodbe za več kot 3000 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč.
Seje občinskega sveta v Gorišnici so vse krajše, brez daljših razprav, tudi svetniki postavljajo vse manj vprašanj. Glavna debata med njimi se namreč odvije že nekaj dni pred sklicano sejo, na tako imenovanem kolegiju župana, ki včasih traja tudi več ur. Tam praviloma svetniki dobijo vse odgovore na morebitna vprašanja in dileme, hkrati pa na sejah, kjer so tudi predstavniki medijev, ni neželenih vprašanj.
Čeprav se v Sloveniji nadaljuje trend povečanega zanimanja za nižje poklicno izobraževanje, pa gimnazije še zmeraj ostajajo visoko na lestvici želenih srednješolskih programov.
Sončne elektrarne tudi v Spodnjem Podravju rastejo kot gobe po dežju, predvsem na račun državnih subvencij, kljub temu pa jih ni mogoče umeščati kar povsod. Ne le zaradi marsikje prešibkega omrežja, pač pa zaradi omejitev, ki jih na varovanih območjih postavlja Zavod za varstvo kulturne dediščine.
