Arhiv Štajerskega Tednika

Zakaj je tako, smo poizvedeli na MO Ptuj. Odgovorili so, da zato, ker sistem še ni v celoti zgrajen. Zgradili so namreč samo primarni vod, ne pa tudi sekundarnih. Objekte, ki jih je bilo moč navezati na primarni cevovod, so priključili. Za priključitev preostalih bo treba zgraditi še sekundarne cevovode, kar na ptujski mestni občini načrtujejo do leta 2024. Nekaj objektov bodo opremljali tudi z MKČN.

Vrednost 10 mio evrov, od tega 6,5 mio evrov evropskih sredstev

Čeprav je mestna občina (MO) Ptuj v minulih desetih letih v gradnjo kanalizacijskega sistema vložila več deset milijonov evrov, jo naloga gradnje kanalizacije čaka tudi v prihodnje. V vodstvu občine ocenjujejo, da sta na sistem priključeni slabi dve tretjini uporabnikov javnega vodovoda.

»Na podlagi evidenc obračuna v MO Ptuj pošiljamo račune za 7.041 odčitkov vodomerjev. Od tega jih je na kanalizacijski sistem priključenih 4.452 ali 63 odstotkov. Pri tem moramo upoštevati, da navedene številke ne predstavljajo niti števila objektov niti hišnih številk niti števila gospodinjstev. Razlike so predvsem zaradi večstanovanjskih stavb in večjih porabnikov vode v gospodarstvu ter negospodarstvu. Ocenjuje se, da bi bilo treba na območjih, ki jih je nujno priklopiti, kanalizacijo zgraditi še za 931 objektov. Ti so tudi predmet pridobljenih gradbenih dovoljenj oziroma gradbenih dovoljenj v pridobivanju. Okrog 900 objektov v razpršeni gradnji bo potrebovalo male komunalne čistilne naprave (MKČN),« so povedali v ptujski Mestni hiši in pojasnili, da nameravajo v prihodnjih štirih letih iz Dogovora za razvoj regij za gradnjo kanalizacije (projekt Ptujsko polje II. faza) pridobiti okrog 6,5 milijona evrov evropskih sredstev.

Preberite več v Štajerskem Tedniku