Arhiv Štajerskega Tednika

Padec cen mleka se dogaja že peti mesec zapored. Prihodnost? Negotova. Stiska kmetov? Velika. Napovedujejo se razpisi za investicijska vlaganja, vendar so mnogi kmetje pred izzivom obstoja, tudi zaradi vse višjih obrestnih mer in še vedno visokih stroškov krmnih mešanic. Na drugi strani cene na trgovskih policah ves čas vztrajajo na zgodovinskih vrednostih (razen ob akcijskih ponudbah), potrošnja se krči. »Tako v Sloveniji kot širše v Evropi lahko že govorimo o mlečni krizi,« pravi direktor Mlekarske zadruge Ptuj Janko Petrovič.

Povprečna odkupna cena mleka v Sloveniji je od decembra do aprila letos upadla za dobrih devet centov na liter, na ravni EU še za kakšno desetinko centa več. Znano je, da ceno mleka na trgu uravnava preprosta ekonomska logika ponudbe in povpraševanja. Ponudbe je bilo v minulih mesecih glede na povpraševanje preveč. »Nemčija, Nizozemska, Poljska so države, ki so ustvarjale viške in zalivale preostanek Evrope z mlekom po umetno nizkih cenah. Ob tem se je tudi potrošnja znižala za okvirno 10 %.« Ali bi preveliko proizvodnjo določenih držav, ki rušijo razmerja na trgu, zajezile mlečne kvote? Janko Petrovič meni, da ja, vendar je njihova ponovna uvedba malo verjetna. Potrošnjo bi spodbudile tudi nižje cene končnih izdelkov, glede na to, da odkupne cene že lep čas padajo. A zdi se, da posluha na strani trgovcev ni, kljub drugačnim zagotovilom. »Vem, za kakšen denar so mlečne proizvode pripravljeni narediti proizvajalci, da bi uravnotežili ponudbo in povpraševanje, in vem, da izdelki na trgovskih policah niso dragi zaradi primarnega proizvajalca, kmeta ali predelovalca.

Občutek, da slovenske znamke načrtno uničujejo

Kaj o nižanju maloprodajnih cen pravijo trgovci

Preberite več v Štajerskem Tedniku