Verjeli ali ne, Ljubljana je že imela rdečo četrt oziroma bolj natančno bordel na Zvonarski ulici, med letoma 1897 in 1919. Ideja, da bi nekakšna rdeča četrt v naši prestolnici ponovno zaživela, pa se je pojavila znova. Ta teden smo vas spraševali, ali bi podprli drzno idejo organizacije Dobra družba, da tudi Ljubljana dobi rdeče območje. Za mnenje smo vprašali tudi Mestno občino Ljubljana, kamor so z Dobre družbe naslovili prošnjo za sestanek, a odgovora nismo prejeli.

Policisti so bili danes nekaj po 20. uri obveščeni, da je v eno izmed zgradb na Slovenski cesti v Ljubljani prišel moški s pištolo za pasom.

Pošiljko z neznanim prahom so prejeli na sedežu Stranke Alenke Bratušek, so potrdili na stranki. Glede na prve analize snov ni nevarna.

· Kultura

V Zasavju so se včeraj odvijale slovesnosti ob kulturnem prazniku, na katerih so podelili priznanja.

· Gospodarstvo

SE bo lokalni skupnosti in državi uspelo dogovoriti?

Pristojni nadaljujejo z odstranjevanjem posledic včerajšnjega neurja.

· Kultura

Gledališka skupina Kulturnega društva Franceta Prešerna iz Vidma pri Ptuju je konec prejšnjega tedna vabila na predstavitev svoje letošnje predstave – 'futuristične' komedije Vinka Möderndorferja Podnajemnik. Premiera je bila v soboto, 25. januarja, prva ponovitev pa že naslednji dan.

Do tragične nesreče je prišlo v Straži pri Moravčah.

· Kultura

Prvega februarja so v SNG Opera in balet Ljubljana uvedli novost – matineje.

Verjeli ali ne, Ljubljana je že imela rdečo četrt oziroma bolj natančno bordel na Zvonarski ulici, med letoma 1897 in 1919. Ideja, da bi nekakšna rdeča četrt v naši prestolnici ponovno zaživela, pa se je porodila znova. Bi to podprli?

Znani so nagrajenci mesečnega nagradnega sklada Media24 za mesec januar 2020.

Društvo Ekologi brez meja je opozorilo, da si je nova stranka Zelena dežela za slogan izbrala njihovo geslo Očistimo Slovenijo. V nastajajoči stranki so se opravičili in slogan umaknili.

Ta evropski zgodovinski in umetnostni slog se je začel v Rimu okoli leta 1600, kasneje pa se je središče kulturnega razvoja preselilo v Francijo. Obdržal se je skozi celotno 17. stoletje in svojo oznako dobil komaj v 20. stoletju. Z barokom ne označujemo le arhitekturnega sloga in sloga notranjega opremljanja, ampak tudi glasbo in književnost tega obdobja.

Na približno 13.000 kvadratnih metrov velikem zemljišču v širšem centru Ljubljane je danes vrata odprl Islamski verski in kulturni center Ljubljana.

Raziskave kažejo, da so se strahovi mladih v zadnjih letih povečali. Predvsem jih v nasprotju s prejšnjimi generacijami skrbi, kaj bo z njimi kot posamezniki.

Ljubitelji klasične glasbe bodo med 2. in 6. februarjem izdatno prišli na svoj račun. Na četrtem Zimskem festivalu, ki ga prireja Festival Ljubljana, bodo namreč ob spremljavi Orkestra Slovenske filharmonije v Slovenski filharmoniji ter na Konservatorju za glasbo in balet Ljubljana nastopili izbrani mednarodno uveljavljeni pianisti in predstavili najlepša klavirska in simfonična dela iz obsežne Beethovnove glasbene zakladnice. Prihodnje leto namreč slavimo 250. obletnico rojstva tega velikega skladatelja, ki je v svojem bogatem opusu namenil posebno pozornost prav klavirju. Festival se bo začel z Beethovnovo tretjo različico uverture, ki jo je napisal za svojo edino opero Leonora. Izmed vseh štirih je ravno ta postala repertoarna stalnica koncertnih dvoran po vsem svetu, za kar sta zaslužna predvsem dirigenta Gustav Mahler in Arturo Toscanini.