© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Novice / stran 376

koronavirus, maske

Raziskava: Ljudje najmanj zaupajo Hojsu, Janši in Kacinu, najbolj Rozmanu in Ihanu

Pri nastopanju v povezavi z novim koronavirusom javnost najbolj zaupa direktorju Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Alešu Rozmanu, najmanj pa notranjemu ministru Alešu Hojsu, je pokazala javnomnenjska raziskava družbe Valicon. Velika večina jih meni, da bodo neobičajne razmere zaradi virusa trajale pol leta ali več.

STA, Vestnik.si
9. 10. 2020, 15.29
Barbara Cerar 1

„Če je besedilo dobro, je ustvarjanje vloge užitek“

Prvakinja SNG Drama Ljubljana Barbara Cerar se na odrskih deskah počuti kot riba v vodi. V svoji karieri je nanizala dolgo vrsto kompleksno izdelanih raznolikih likov v različnih žanrih, zanje pa je prejela tudi številne nagrade, kot so Nagrada Franeta Milčinskega – Ježka, Sterijeva nagrada za igralsko kreacijo, Zlata paličica za najboljšo žensko vlogo, Žlahtna komedijantka, Priznanje ZDUS-a, Borštnikovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Zato v bistvu ne preseneča, da je dramatik, gledališki režiser in pedagog Matjaž Zupančič vlogo v svojem delu Nova rasa napisal prav zanjo. Če smo natančni, ji je napisal kar tri. Igra in uprizoritev satirično obravnavata zgodbo o dveh mladih slikarjih, Adolfu Hitlerju in Viktorju Karlsteinu, ki bi se rada vpisala na dunajsko Akademijo za likovno umetnost, a jima ta podvig ne uspe. Veliko pozneje, leta 1944, sta oba v Berlinu. Hitler je medtem postal firer (Gregor Baković), Karlstein (Bojan Emeršič) pa znanstvenik, ki za potrebe Wehrmachta, oboroženih sil nacistične Nemčije, konstruira novi monstruozni bitji v moški in ženski podobi. Markus (Saša Tabaković) in Heidi (Barbara Cerar) bosta zmagovito orožje v času, ko nacisti izgubljajo na vseh frontah, hkrati pa sta tudi Viktorjevo umetniško delo. Prvi pogoj za uspešnost tega eksperimenta naj bi bil, da so deli teles, ki sestavljajo novi kreaturi, arijskega porekla, kar pa se izkaže za težavo, saj leta 1944 v Berlinu čistega »arijskega materiala« ni več na pretek in tako pride do usodne napake …

Teja Pelko
8. 10. 2020, 08.51

© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.