P. Železnik

Pri tem še posebej izstopa hrast dob. Nekateri ga zaradi vseh pomenov, ki mu jih pripisujemo, imenujejo tudi za kralja gozdov.

Dob je domača drevesna vrsta, prilagojena na razmere na dnu kotlin in v nižinah, kjer je z drugimi drevesnimi vrstami poraščal obsežne dobrave. Dobrav na žalost ni ostalo veliko, ker so jih v preteklosti v veliki meri spremenili v kmetijska zemljišča.

Največja ohranjena dobrava v Sloveniji je Krakovski gozd pri Kostanjevici na Krki, v katerem najdemo tudi Krakovski pragozd. Ta sestoj je edini sekundarni pragozdni ostanek nižinskega poplavnega gozda hrasta doba in belega gabra v Sloveniji. Na malo več kot štiridesetih hektarjih se ne gospodari od leta 1952.

Zato nam lahko opazovanje procesov v njem veliko pove o tem, kako funkcionirajo dobrave brez posegov človeka. Dinamiko razvoja najbolje spremljamo s polno premerbo dreves s premeri nad 10 centimetrov, premeri se tudi suho stoječe in ležeče drevje. Analiza rezultatov letošnje meritve je v primerjavi s podatki iz let 2000 in 2015 pokazala, da se skupna lesna masa ni bistveno spremenila in znaša skoraj 600 m³/ha, kar je skoraj dvakrat več kot v okoliških gospodarjenih gozdovih.

Spremembe pa vseeno so, in sicer je opazen trend zmanjševanja lesne mase živih dreves in hkratno povečevanje lesne mase odmrlih dreves. Poleg tega je hrastov vse manj, predvsem na račun belega gabra. Naravni mortaliteti se pridružujejo tudi spremembe v višini podtalnice, vse občutnejše podnebne spremembe in organizmi, ki močno slabijo hraste. Hrastovi pepelovki, glivi, ki raste na listih, se je v zadnjih letih pridružila tudi hrastova čipkarka, stenica, »uvožena« iz Severne Amerike. Hrast dob je v težavah, ovirano je tudi njegovo pomlajevanje.

Dobrave so z vidika vrstne pestrosti izredno pomembne, saj v njih najde dom več sto vrst gliv ter številne redke in ogrožene vrste ptic in dvoživk. Za ohranitev dobrav bomo v prihodnje morali prilagoditi tudi naše gospodarjenje z njimi.

Peter Železnik, Zavod RS za varstvo narave