M. G.

Letos v metliški knjižnici obeležujejo 160. obletnico ustanovitve narodne čitalnice v Metliki (15. oktobra 1865). Ljudska knjižnica Metlika bo jubilej počastila z najrazličnejšimi dogodki. Hkrati bodo obeležili tudi Navratilovo leto, saj letos mineva 200 let od rojstva Ivana Navratila, urednika, jezikoslovca in narodopisca. Njegov brat Anton Navratil je bil namreč med ustanovitelji metliške narodne čitalnice in njen dolgoletni predsednik.

Osrednji dogodek praznovanja bo strokovno posvetovanje knjižničarjev z naslovom Knjižnica – stičišče generacij, ki bo 15. oktobra v Kulturnem domu Metlika. »V matičnih prostorih, ki so žal še vedno nedostopni za gibalno ovirane osebe, razvijamo bralno kulturo in prebivalce vključujemo v procese vseživljenjskega učenja. Z oblikovanjem posebnih storitev skrbimo tudi za vključenost ranljivih skupin,« je dejala direktorica knjižnice Marta Strahinič.

Knjižnična mreža

Z bibliobusom Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, ki ima v občini pet postajališč (Suhor, Radovica, Drašiči, Krasinec in Gradac), Ljudska knjižnica Metlika vzpostavlja kakovostno knjižnično mrežo ter zagotavlja večjo dostopnost in kakovosten izbor knjižničnega gradiva za uporabnike. To omogoča knjižnična zbirka, ki je konec minulega leta obsegala 42.583 enot, pri čemer je letni prirast znašal 1.301 enoto, kar je primerljivo s preteklimi leti. Kljub veliki prostorski stiski v vseh oddelkih, zlasti v čitalnici, je knjižnica v preteklem letu imela 1.627 aktivnih članov, ki so si vsaj enkrat izposodili knjižnično gradivo, od tega 781 mladih do 15. leta starosti. Uporabnikov knjižnice pa je še več, saj mnogi obiskujejo prireditve. Njihov obisk se je lani povečal za 15 odstotkov. Številni uporabljajo tudi čitalnico, splet in druge storitve knjižnice. Pogosto si tudi več družinskih članov deli eno člansko izkaznico, kar dokazuje, da se je obisk knjižnice v primerjavi z letom 2023 povečal za 12 odstotkov, izposoja knjižničnega gradiva pa za 8 odstotkov.

Predšolski otroci najraje posegajo po slikanicah in kartonkah, osnovnošolci pa po mladinskem leposlovju za domače branje in bralno značko ter po strokovnih knjigah, primernih za njihovo starost. Seveda jih zanima tudi razvedrilno branje, pustolovske in fantazijske zgodbe, v zadnjih letih pa imajo posebno radi stripe.

»V zadnjem času opažamo povečan obisk mladih družin, ki berejo, se igrajo in preživljajo prosti čas v knjižnici, kar nas izjemno veseli,« je povedala Marta Strahinič.

Ostaja na Pungartu

Kljub pobudam, da bi za knjižnico tudi zaradi nedostopnosti našli drugo lokacijo, pri čemer se je večkrat omenjala stavba Konzuma, bo njena dejavnost še naprej ostala na Pungartu. Celotno stavbo, ki je energetsko obnovljena, delno pa so prenovljeni tudi kletni prostori, naj bi v celoti namenili knjižnični dejavnosti.

Občina pričakuje uspeh na javnem razpisu za revitalizacijo objektov javne infrastrukture na obmejnih problemskih območjih za leto 2025 ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, kar bi omogočilo nadaljevanje obnove. Knjižnica upravlja tudi sosednji kulturni dom, za katerega je metliški občinski svet junija lani na 12. seji na pobudo metliških sokolov sprejel sklep o preimenovanju v Sokolski dom Metlika. Občinska uprava je na 13. seji predlagala občinskemu svetu, da se odlok o ustanovitvi javnega zavoda Ljudska knjižnica Metlika uskladi s sprejetim sklepom o spremembi imena. Takrat so se pojavili pomisleki glede preimenovanja, zato je bilo sprejeto stališče, da se opravi širša razprava in šele potem sprejme končna odločitev o morebitni spremembi imena.