Rok Nose

Grmado je zob časa že pošteno načel. Kot so ocenili v novomeški območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine, so na objektu vidne poškodbe, ki ogrožajo varovane lastnosti, zato je ogroženost lokalnega kulturnega spomenika velika. Težava je predvsem močna vlaga v nosilnih zidovih, zaradi nje so poškodovani cokel in betonske okenske police. Uničena je fasada, poleg tega je streha že precej dotrajana, zato voda zamaka v notranjost objekta. Predlani so začeli odpadati večji kosi napušča, zato so postavili varovalni oder, ki varuje mimoidoče. Občina Trebnje, ki je leta 2017 kupila stavbo, je v zadnjih letih poskrbela za delno obnovo temeljev in sanacijo vlage obodnih zidov hiše ter s tem vsaj nekoliko rešila Grmado pred nadaljnjim propadanjem. Ob tem so si prizadevali za celovito obnovo objekta.

V Grmadi muzej in turističnoinformacijski center

Po prenovi Grmade bo Trebnje dobilo sodoben interaktivni muzej, ki bo predstavljal rimsko in ostalo bogato zgodovino občine. Uredili bodo razstavni in spominski prostor, posvečen Vilmi Bukovec in ostalim znanim Trebanjcem, poleg tega bodo tam vzpostavili tudi turističnoinformacijski center, so sporočili iz Občine Trebnje.

»Gre za enega ključnih projektov za kulturni in turistični razvoj občine, zato smo izjemno ponosni, da nam je uspelo,« poudarja trebanjska županja Mateja Povhe. »Pridobljena sredstva bodo omogočila celovito prenovo objekta brez večjega bremena za občinski proračun in hkrati pomenijo priznanje za trud, ki smo ga skupaj z lokalnimi deležniki vložili v pripravo projekta,« še dodaja.

Naložba je ocenjena na nekaj manj kot 1,22 milijona evrov. Občina načrtuje začetek gradbenih del v letu 2027, prenovljena Grmada pa naj bi vrata odprla v drugi polovici leta 2028.

Nekdaj gostilna

Grmada ima bogato zgodovino. Leta 1930 je lokalni veleposestnik Ignac Bukovec želel odpreti lastno gostilno, da bi premagal konkurenco, pa je poleg gostilne zgradil še hotelske sobe. V pritličju hiše je bila gostilna, v prvem nadstropju stanovanje lastnikov, v bivalnem podstrešju pa pet hotelskih sob, skupna kopalnica in stranišče. Hotel je bil namenjen turistom, ki so prihajali predvsem iz Ljubljane in z Dunaja. Največ turistov je Trebnje obiskalo poleti, saj je imelo Trebnje takrat precej veliko kopališče na reki Temenici. Hotel je deloval do druge svetovne vojne, nato pa je obratovala samo še gostilna do leta 1991. Od takrat stavba sameva, občina pa ji želi vdihniti novo življenje.