Vročina uničuje zelenjavo: Kako zaščititi pridelek?
Dolgotrajna vročina povzroča stres pri zelenjavi, zmanjšuje pridelek in povzroča odpadanje cvetov. Strokovnjaki svetujejo pravilno zalivanje in senčenje.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Temperature v JV Sloveniji že nekaj tednov presegajo 30 stopinj Celzija. Velika je tudi evapotranspiracija in je znašala od 6,3 do 7 l/m2.
Visoke temperature imajo zelo negativen vpliv na fiziološke procese v pridelavi zelenjave in povzročajo velik abiotski stres tudi pri temperaturno bolj prilagojenih vrstah zelenjave, kot so plodovke in fižol. Med plodovkami so najmanj občutljive kumare in bučke, sledita jim paradižnik in paprika. Najbolj občutljiv za visoke temperature je fižol, visoki in nizki, a so manj občutljive nizke sorte fižola, ki imajo kratko vegetacijsko dobo. Najbolj občutljiv za visoke temperature je turški fižol. Visoke temperature pri njem najbolj vplivajo na vitalnost peloda, na slabšo oploditev in zaviranje cvetenja.
Pri vseh omenjenih vrstah zelenjave so optimalne temperature za rast v območju od 18 do 30 stopinj Celzija (paradižnik od 25 do 30, paprika od 20 do 30, kumare od 18 do 30, fižol od 18 do 28 stopinj Celzija).
Kadar poleti temperature čez dan presegajo 35 stopinj Celzija, se tudi pri naštetih vrstah zelenjave zmanjša fotosinteza, poveča se intenzivnost dihanja, povečane transpiracije, proizvodnja hormonov zorenja (etilena in avksinov) in ob trajanju visokih temperatur se pojavi tudi oksidativni stres. Zaradi povečanega izhlapevanja vode lahko nastane vodni stres, če ne povečamo odmerka vode za namakanje.
V tem času moramo biti zelo pozorni, da tla niso presuha ali premokra, saj rastline uravnavajo svojo temperaturo predvsem z vodo in izhlapevanjem vode – ob dolgotrajnih visokih temperaturah zaprejo reže, da bi preprečile dehidracijo, zato se temperatura lista in plodov dvigne (pri tem moramo biti posebno pozorni na količino vode za namakanje, saj lahko namakamo preveč in se lahko pojavijo poškodbe na koreninah zaradi pomanjkanja kisika v tleh).
V času visokih temperatur je manjša tudi kalitev peloda, zato je več propadanja cvetov in že oblikovanih plodov, kar močno vpliva na pridelek. Plodovke in fižol zato venijo, na plodovih in listih se pojavljajo ožigi in rastline odvržejo cvetove, že oblikovane plodove in tudi liste.
V času visokih temperatur je zelo pomembno redno dopoldansko zalivanje, z večjim obrokom ne prevroče vode lahko korenine tudi ohladimo. Tla zastiramo z organskimi, zračnimi zastirkami. Tudi na PE-folije polagamo suho seno, slamo, saj delujejo kot izolator.
Na plastenjake nameščamo senčilno mrežo, ki lahko zmanjša prehod svetlobe za od 30 do 50 odstotkov, kar omili temperaturo v zavarovanem prostoru.
Priporočamo tudi uporabo biostimulantov, ki stabilizirajo encimske procese v rastoči zelenjavi in ščitijo celične membrane pred poškodbami. Najpogosteje priporočamo uporabo rdečih in rjavih alg v manjših odmerkih, pogosteje, aminokislinske pripravke, pripravke s humunskimi in fulvinskimi kislinami, v EU se za to priporočajo tudi nekateri mikrobiotični pripravki, ki jih pri nas uporabljamo za varstvo rastlin. Vse naštete pripravke je priporočljivo uporabiti preventivno, torej pred vročinskim valom, foliarno.
V zavarovanih prostorih odpremo vse odprtine, da zagotovimo čim boljše zračenje. Če imamo možnost pršenja, lahko pridelavo paprike, fižola in kumar ohladimo tudi z megljenjem, saj izhlapela voda hladi. Pri teh načinih moramo biti pozorni na omočenost lista, saj lahko ta povzroči dodaten pritisk bolezni.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
