M. G.

##IMAGE-3419127##

Država je leta 2007 na 14 različnih betonskih mostov in mostov z leseno nosilno konstrukcijo na Čabranki in Kolpi namestila fizične ovire oziroma zapornice-stope. To je bil eden izmed ukrepov ob prestavitvi schengenske meje s Karavank na ti reki, ob katerih se je seveda nekoliko spremenil tudi režim prehoda in varovanja. Tamkajšnje viseče mostove je tako še bolj načel zob časa, saj zanje kljub željam ni mogel nihče več skrbeti.

Za nameček je zelo nejasna in nedodelana tudi zakonodaja. Čeprav je v Zakonu o cestah jasno zapisano, da je vzdrževanje cest in mostov v pristojnosti lastnika ceste, katere del je določeni most, pa je na terenu precej težav. Mostovi niso oštevilčeni, prav tako pa v zemljiški knjigi ni mogoče ugotoviti njihovega lastništva. Občini Kostel in Osilnica, vsi mostovi so na njihovem območju, pa nimata moči in tudi denarja, da bi lahko kaj ukrenili. Brez rešitve sta tudi hrvaški občini na oni strani bregova rek, Delnice in Čabar. V nakovalu med osrednjo in lokalno oblastjo skušajo tako stavbne spomenike iz propadanja izvleči tisti, ki še enotno dihajo v tem, z mejo razdeljenem prostoru.

Turistično športno društvo Kostel in Udruga za turizem in šport iz Broda na Kolpi sta ob lanskem svetovnem dnevu prostovoljnosti na mizo položili načrt za obnovo visečega mostu Slavski Laz-Čedenj. Ta most je sad prostovoljnega dela iz 1957. V dolžino meri okoli 70 metrov, v širino pa 1,3 metra. Stoji na nosilnih vrveh tri metre nad vodo. Namenjen je izključno peš hoji. Zasnovan je na dveh obrežnih podporah, ena pa je še v sredini, na skali. Načrt je izdelal Miha Papič iz Vasi, betoniranje je vodil Matija Južnič iz Slavskega Laza. Je spomin na nekdanje živahno utripanje vsakdana ob Kolpi. Namesto s čolnom, včasih po narasli deroči vodi, so po tem mostu hodili sosedje in rodbina drug k drugemu, najpogosteje v trgovino, gostilno ali na kegljišče. Tudi na kolesih so se prevažali po hrastovih deskah, ki so bile kot podnice pritrjene na jeklene vrvi.

"Most je okno v svet, zlasti Kostelcem, ki so bili zaradi bližine zaprtega območja daleč v ozadju Kočevske. Za ljudi, ki tod živijo in so tudi rodbinsko vezani, in za nas, ki smo rojeni v dolini zgornje Kolpe, je ta »starina« zrcalo nove prihodnosti, ko tam ne bo tako trde meje," je klic po obnovi mostu kostelskega rojaka dr. Jožeta Jurkoviča, doma sicer iz Slavskega Laza. Ker se zavedajo počasnosti in šibkosti državne birokracije, so se vaščani po predhodnem dogovoru s Turistično športnim društvom Kostel, na občini in policiji prejšnji teden lotili dela. Hkrati poteka priprava za izdelavo projektne dokumentacije. "Nekoliko smo očistili breg v okolici visečega mostu, da smo posekali grmovje in nekaj dreves, ki so na vhodu k vodi. Ker je bila to prva akcija, menim, da je bila s 15 udeleženci uspešna," je poudaril dr. Jurkovič. Z akcijo bodo nadaljevali v soboto, 2. junija, ko bo na Kolpi tradicionalni ekološki spust.