Vsi člani slovenske vlade na čelu s predsednikom Janezom Janšo so sinoči v veliki predavalnici Kmetijske šole Grm dobri dve uri družno odgovarjali na vprašanja zbranih županov, gospodarstvenikov, poslancev ... skratka, nosilcev lokalnega razvoja.

Semiški župan Ivan Bukovec je še enkrat več opozoril na krivično volilno zakonodajo, ki Dolenjcem in Belokranjcem vedno znova preprečuje množičnejše zastopstvo v Državnem zboru. Metliška županja Renata Brunskole je prenesla pobudo gospodarstvenikov, da bi carinska izpostava na metliškem mednarodnem mejnem prehodu delovala dlje kot vsak dan do 15.30 ure. Finančni minister Andrej Bajuk je že kar med zasedanjem poklical pristojne na carinsko upravo in Brunskoletovi odgovoril, da na upravi njihove prošnje še nimajo, naj torej to čimprej storijo in vse bo stvar nadaljnjega dogovora. S svojevrstnimi težavami se srečuje tudi direktor metliške Kolpe Mirjan Kulovec - podjetju se je zaradi zaprtega mejnega prehoda Brezovica pot do njegovega obrata na Hrvaškem s prejšnjih 12 podaljšala na 75 kilometrov! Poslanka Marjeta Uhan se je oglasila v imenu bolj oddaljenih občin, kot sta Kostel in Loški Potok, ki se bojijo, da bodo v načrtovani skupni dolenjski regiji zapostavljene. Mirnopeški župan Zvone Lah je želel izvedeti, zakaj pristojno ministrstvo izdaja odločbe o stalnem bivališču, ne da bi se prej o tem posvetovalo z dotično občino (gre za vprašanje v sklopu romske problematike). V zvezi s tem se je oglasil tudi Silvo Mesojedec, češ, da ne sprejeti zakon o romski skupnosti ne ostale aktivnosti države ne vodijo nikamor - vsekakor ne k večji integraciji Romov v družbo. Jože Povšič iz trebanjske Komunale se je dotaknil azbestnih vodovodnih cevi in azbestnih kritin - obojega je na Dolenjskem še ogromno. Na področje kulture je posegel Alojz Malenšek z vprašanjem, zakaj ministrstvo pusti propadati grad Gradac.  Franci Bukovec iz območne Obrtne zbornice pa je pristojne povprašal, kaj storiti, ker doma ne najdejo dovolj dijakov, ki se bi bili pripravljeni na poklicnih šolah izobraževati za potrebe podjetnikov in obrtnikov. Naj začnemo uvažati tudi dijake? Da - se na kratko glasi odgovor šolskega ministra Milana Zvera: na srednjih šolah je do 7.000 preveč mest in na ministrstvu razmišljajo, da bi del srednješolske populacije 'uvozili'. Zahodno-evropske države po vsem svetu  iščejo talente in jih sami izobrazijo. Nekaj podobnega bi lahko uresničili tudi mi - seveda v okoljih, ki so nam kulturno in geografsko bližje. Navsezadnje delodajalci niso vedno zadovoljni s tujimi delavci, ki dobijo dovoljenje za delo pri nas - če bi jih sami izobrazili, bi bilo temu drugače. Minister za kulturo Vasko Simoniti tudi sam ni zadovoljen, ker še vedno niso našli primernega najemnika gradu Gradac - ko bo ta znan, bo tudi sam lahko zaprosil za evropsko finančno pomoč, sicer pa je trenutno v izdelavi potrebna investicijsko-tehnična dokumentacija za grad. Takšnih priložnosti po Simonitijevem mnenju v Sloveniji (država ima namreč v lasti še kar nekaj gradov) vse premalo izkoriščamo. Možne vire za menjavo azbestnih cevi in kritin je naštel minister za okolje in prostor Janez Podobnik: to so sredstva evropskih kohezijskih sredstev, strukturna sredstva, lastni viri in ugodna posojila eko sklada (ki da so še premalo poznana). Državni sekretar Andrej Šter kaj vzpodbudnega Mirjanu Kulovcu ni mogel povedati - mejni prehod je zaprt, ker je hrvaška stran mimo njega zgradila obvozno cesto, po kateri je mejni promet potekal mimo mejnih kontrol. Slovenija na to ne more pristajati - pravi Šter, žogica je po vseh posredovanjih in sestankih zdaj na hrvaški strani in, ko bo sporna cesta odpravljena, bo Brezovica spet odprta. Silvu Mesojedcu ni odgovarjal en sam - notranji minister Dragutin Mate je tako med drugim nanizal statistične podatke, ki so se od prejšnjega obiska vlada precej spremenili. Policisti so zasegli veliko ilegalnega orožja po romskih naseljih ter neregistriranih avtomobilov po cestah, upadlo naj bi (po policijskih podatkih) število kršitev glede streljanja, kurjenja ipd. Minister za javno upravo Gregor Virant je pojasnil, da prijave stalnega prebivališča ni mogoče regulirati tako, da bi omejevali prijavo več oseb na enem naslovu. Zakon pač dopušča prijavo tam, kjer ima prosilec lastniško hišo ali stanovanje ali če lastnik v to privoli.

Romske problematike se je dotaknil tudi predsednik vlade Janez Janša - noben zakon (tudi tisti o romski skupnosti) ne bo spremenil obnašanja ljudi čez noč, da bodo začeli spoštovati zakon - je dejal - bo pa postavil pogoje za to. Predsednik vlade je komentiral tudi obstoječo volilno zakonodajo in se strinjal, da je ta zelo krivična, saj pušča Dolenjce in Belokranjce (skoraj) brez svojih poslancev. Rešitev je znana, ampak kratkoročno nedosegljiva - volilne spremembe v trenutnem razmerju moči ni mogoče doseči. Minister brez listnice, zadolžen za lokalno samoupravo Ivan Žagar, je delno pritrdil Uhanovi, da po ustanovitvi pokrajin dejansko obstaja nevarnost 'pokrajinskega centralizma' - zakonodaja naj bi neenakomeren razvoj občin sicer preprečevala, glede poimenovanja JV regije pa je Žagar še enkrat zatrdil, da bodo upoštevali vse argumentirane predloge. Sicer pa - kot je ob koncu sinočnjega srečanja poudaril premier Janez Janša - ob naslednjem vladnem obisku bo vprašanj za vladni kabinet gotovo veliko manj, saj bo vrsta pristojnosti do takrat z države že prešla na pokrajine.

Vlada za konec nadigrala dolenjsko-belokranjsko ekipo s 3:2

Kot smo poročali, se je vladin obisk na Dolenjskem in v Beli krajini sinoči zaključil z dobrodelno nogometno tekmo v Osnovni šoli Trebnje.

Za vlado so za žogo tekli premier Janez Janša, minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar, minister za šolstvo in šport Milan Zver, Simon Starček in Janez Mežan iz šolskega ministrstva, Marjan Hribar iz gospodarskega, Andrej Drašler s kmetijskega, Valentin Hajdinjak iz kabineta predsednika vlade in Dimitrij Piciga iz STO. Dolenjsko-belokranjsko ekipo pa so sestavljali župani občin Trebnje, Mirna Peč, Šentjernej in Žužemberk, Alojzij Kastelic, Zvone Lah, Franc Hudoklin in Franc Škufca, trebanjski občinski svetnik Branko Meglič, mokronoško-trebeljanski Jože Metelko in metliški Anton Gerkšič, direktor Dane Marko Hren, direktor Unitehne Boštjan Kolenc, predsednik uprave Tom Mokronog Bruno Gričar, direktor Grading Trebnje Miro Kurent, Matjaž Strašek iz Trima Trebnje in Dejan Smuk iz Interflesha.

Po napeti in izenačeni tekmi je zmagala vladina ekipa z rezultatom 3:2, kar pa ne preseneča toliko, če dodamo, da je za njih igral še Miran Pavlin. Tekma je bila dobrodelna in trebanjski župan Kastelic je dejal, da bodo z zbranimi sredstvi pomagali družini iz Suhe krajine, ki je pred kratkim ostala brez mamice, oče pa je ostal s 4- in 6-letnim otrokom. Že pred tekmo so s pomočjo županov in večjih podjetij zbrali okoli 2.500 evrov, na sami tekmi pa po neuradnih podatkih še okoli 800 evrov.