V največjem slovenskem zaporu na Dobu so razmere vse slabše. Pa ne le zato, ker je tam namesto 256 obsojencev, kolikršna je sicer kapaciteta zapora, zaprtih več kot 510 zapornikov, pač pa tudi zato, ker je vodstvo zapora policiji zaradi suma neprimernega ravnanja z zaporniki naznanilo 11 paznikov.

“Zaporniki so sedaj dobili krila. Pazniki smo z njihove strani deležni provokacij, zbadljivk in posmehovanj, češ, sedaj ste pa dobili, kar ste iskali. Konec koncev smo mi njihovi ječarji, kratilci svobode. Žal se je pri tem izkazalo še nekaj; da nimamo podpore tistih, na katere smo računali - vodstvo zapora nam je s tem zapičilo nož v hrbet. Pazniki se počutimo ogoljufane in žejne prepeljane čez vodo, delovna morala pa pada,” pravi Bojan Lavrič, paznik na Dobu, ki je hkrati tudi predsednik tamkajšnjega sindikata zaposlenih.

Naj spomnimo, da je bilo enajst paznikov naznanjenih policiji, saj naj bi jih sumili kaznivega dejanja kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja - za to kaznivo dejanje je zagrožena kazen do treh let zapora. Torej naj bi nezakonito uporabljali fizično silo, v začetku se je govorilo celo o sumu spolne zlorabe.

“Zaslišanih je bilo 24 paznikov. Za 13 paznikov je komisija ugotovila, da naj bi ravnali v skladu s pooblastili. Med njimi sem bil tudi jaz, a kljub temu so mi v obvestilu napisali, naj v bodoče pazim, da bom ravnal v skladu s pooblastili in zaporsko zakonodajo. Kljub temu sem sedaj eden izmed posebej nadzorovanih, vsak dan se o mojem delu napiše poseben zaznamek. Razmere so sedaj takšne, da nihče nikomur več ne zaupa; omajano je tudi zaupanje med pazniki samimi. Hudo pa je tudi, ker smo pazniki zaradi obtožb tarče posmeha javnosti.”

Kateri pazniki so tisti, ki so pod drobnogledom kriminalistov, občanom ni ostalo skrito; policisti so jim namreč vabila za zaslišanja na policijski postaji Trebnje nosili kar osebno na dom.

Konflikti na dnevnem redu

Lavrič dela v najbolj varovanem oddelku zapora na Dobu, kjer so pazniki še dodatno usposobljeni, vsi pa imajo dolgoletni delovni staž.

“V tem oddelku so verbalni konflikti zelo pogosti, pa tudi fizični, saj so tu zaprti večinoma nesocializirani obsojenci, ki niso sposobni živeti v skupini z ostalimi. Vsak je problem zase, zato ima vsak svoj program, po katerem je obravnavan. Paznik ima včasih sekundo ali delček sekunde časa, da se odloči, kaj bo storil. Zgodi se, da si na hodniku sam z desetimi res velikimi kriminalci, in če se srečata dva, ki sta skregana, je konflikt neizogiben. V trenutku se moraš odločiti, kaj boš naredil z nasilnežem in kaj z ostalimi devetimi, ki so poleg. V posebno varovanem delu zapora, kjer je zaprtih več deset obsojencev, zanje skrbita dva paznika, sicer pa po dva paznika v ostalih oddelkih skrbita za preko sto obsojencev,” pripoveduje Lavrič in odločno doda, da pazniki delajo v skladu z zakonodajo.

Tudi pritožbe niso nič novega

Pritožbe obsojencev o ravnanju zaposlenih niso nič novega in njihovo reševanje je ustaljena praksa. A ko se je direktorju nad pazniki ustno pritožilo pet obsojencev, se je vodstvo zapora odločilo za drugo pot; da ustanovi komisijo treh članov, ki bo raziskala ravnanje paznikov.

“A ne le v primeru teh petih pritožb, pač pa večino ali vse fizične konflikte v zadnjih dveh letih, večino ali vsa fizična posredovanja paznikov, tudi zaprte primere, na katere ni bilo nobenih pritožb. Praksa je namreč takšna, da o vsakem konfliktu paznik napiše uradni zaznamek, če pa je uporabljena fizična sila, napiše zavod poročilo na Generalni urad uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, kjer presodijo, ali je bila uporaba fizične sile v skladu z zakonom ali ne. Vsi postopki doslej so bili pokriti in v skladu s pravili, tudi po ugotovitvah generalnega urada, a se je kljub temu vodstvo zapora odločilo, da odpre te primere,” pravi Lavrič.

Sindikat uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, ki že dalj časa opozarja na prostorsko stisko v nekaterih slovenskih zaporih, na hudo kadrovsko podhranjenost, tako s strokovnim kadrom kot pazniki. in na nesorazmerno nizke plače glede na ostali javni sektor, je zaradi nedavnih dogodkov na Dobu najel pravno pomoč, znanega ljubljanskega odvetnika in premiki na bolje so že vidni. Na primer tisti, da je eden od policiji naznanjenih le dobil v roke zapisnik, ko je svojo plat zgodbe povedal tričlanski komisiji zavoda. Čeprav je ob branju ugotovil, da se zapis občutno razlikuje od povedanega….

“Naredili, kar je naša dolžnost”

"V primeru, da državni organ oziroma organizacija pri svojem delu ugotovi, da bi nekdo lahko storil kaznivo dejanje, smo po zakonu o kazenskem postopku dolžni to naznaniti pristojnim organom. Tako smo dobili informacije, da naj bi nekateri pazniki prekoračili pooblastila, fizična sila naj bi bila po izjavah obsojencev uporabljena celo v primeru, ko sploh ne bi bila potrebna. Zato je treba takšne sume razčistiti,” pojasnjuje direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob Jože Podržaj in prida, da odmaknjenost dogodka ni bistvena.

“Resda je bil kak primer že zaključen, a pri nekaterih se je odgovornost ugotavljala na interni način. Sedaj smo na podlagi nekaterih novih informacij pod drobnogled vzeli celo primere, ki niso bili nikoli evidentirani. Dva obsojenca tudi sedaj nista bila pripravljena spregovoriti o konfliktih s pazniki, na katere so vodstvo zapora opozorili drugi zaporniki. Rekla sta, da ne želita govoriti o tem iz strahu, eden pa je dejal, da o tem ne bo govoril, ker da je zadevo predal odvetniku. Pri ugotavljanju odgovornosti paznikov nismo upoštevali le izjav zapornikov. Za stališča in videnja dogodkov smo vprašali tudi paznike. Še več: vsem paznikom, ki jih je zaslišala komisija, ki jo sestavljajo vodja vzgoje, vodja paznikov in pravnica, je bil ponujen skupni razgovor z obsojencem, soočenje torej, na katerega pa je, zanimivo, pristal le en paznik,” pojasnjuje Podržaj, ki v dodatnem nadzoru zaposlenih ne vidi težav, saj gre pač za nadzor na delovnem mestu.

Podržaj zanika trditve, izrečene tudi v Ljubljani na novinarski konferenci sindikatov zaposlenih v zaporih, da naj bi bili odnosi v zaporu na Dobu vse bolj napeti.

“Zaradi postopka so globalno gledano odnosi kvečjemu boljši, kajti večina paznikov dela dobro. Če v tem primeru, ko so obsojenci spregovorili o nekorektnem obnašanju in sumu zlorabe paznikov, ne bi reagirali in bi se to nadaljevalo, bi bili blizu letu 1974, ko se je zgodil grob in krvav upor zapornikov. Tega je zanetil dežurni zavoda, ko je sredi košarkarske tekme ugasnil televizijo, razlog za krvavi upor pa je tičal globlje: v prenapolnjenosti zapora in neprimernem odnosu zaposlenih do obsojencev. Zato tudi danes nihče ne sme dobiti kril, ne obsojenci ne pazniki, da bi presegli pooblastila, ki so jim dana z zakonom.”

In zakaj je bilo treba s sumom fizičnega nasilja, ki je ali pa ni bilo, v javnost? “O tem javnosti nismo nameravali obveščati, saj nismo želeli delati večjega cirkusa in nikogar izpostavljati, ko to še ni potrebno, a je zadeva prišla v javnost, zaradi česar se je na nas obrnilo večje število novinarjev. Tako smo se odločili za sklic novinarske konference,” je pojasnil Podržaj.

􀁘􀁘􀁘