Na Šentjernejskem sejmu včasih ne proda niti ene metle
Koronavirus je prizadel tudi znameniti Šentjernejski sejem, ki ima večstoletno tradicijo in vsako drugo in četrto soboto poteka na sejmiščnem prostoru v Turopolju. Lani so namesto 24 načrtovanih sejmov izvedli le deset, povsem zaprt je bil vso lansko jesen, zdaj pa spet deluje od konca februarja – s prekinitvami, odvisno od protikoronskih ukrepov.
Pogrešali so ga vsi, od prodajalcev in ponudnikov do obiskovalcev oz. kupcev, pove tako direktor Javnega podjetja Ekološka družba Šentjernej (JP EDŠ) Gašper Bregar, kot stojničarji, s katerimi smo preteklo soboto poklepetali.
83-letni Janez Klemenčič je že skoraj sinonim za Šentjernejski sejem. Upokojeni vrtnar iz Šentjerneja sem prihaja že štiri desetletja, če je le mogoče, na vsak sejem in pravi, da se zgodi pogosto, da ne proda niti ene metle, ki jih dela sam.
Z veseljem se je na sejem vrnil tudi Andrej Pucelj iz Sodražice, ki se že nekaj desetletij ukvarja za domačo obrtjo. Pravi, da je bilo v koronačasu kar stresno, ko ni bilo sejmov in jih je pogrešal on in njegove stranke.
Redni stojničar na šentjernejskem sejmu je tudi domačin Stanislav Sluga iz priznane dolenjske hiše nogavic Sluga iz Dolenje Brezovice pri Šentjerneju. »Utrip je zdaj tu drugačen, bolj je spet živahno, vidi se, da so ljudje prav čakali in se veselili priti, pozna se tudi, da sejmov v bližnjem hrvaškem Samoboru ni. Tako v Šentjernej zaidejo tudi Posavci,« pove.
Več o utripu na šentjernejskem sejmu in o načrtih pa v tiskani izdaji Dolenjskega lista.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
