M. Ž.

V Krajevni skupnosti Dolž, ki je v preteklosti veljala za eno najslabše razvitih območij v Mestni občini Novo mesto, se je v zadnjih desetletjih marsikaj obrnilo na boljše. Opremlja se komunalno in infrastrukturno, tako da postaja vse privlačnejši življenjski prostor. A velika težava te podgorjanske skupnosti ostajajo ceste in zazidljive površine.

Kot pove predsednik KS Dolž Martin Kobe, si predvsem prizadevajo za varnost in udobje bivanja, zato je njihov cilj povezati vse vasi s pločniki in javno razsvetljavo, hkrati pa redno vzdrževati obstoječo infrastrukturo in objekte. »Trenutno sta v najslabšem stanju približno dvokilometrski odsek občinske ceste, ki poteka od Velikega Orehka do Dolža, in štirikilometrski odsek občinske ceste od Dolža do Vinje vasi, ki sta obenem tudi najbolj prometna. Cesti sta zelo dotrajani, preozki, nimata pločnikov in javne razsvetljave, kar močno zmanjšuje varnost. Že vrsto let pobude za njuno prenovo ali preplastitev niso naletele na odziv občine. Občina se sklicuje na prednostno listo, vendar nam merila in časovnica niso znani, kar ustvarja negotovost glede obnove,« opiše Kobe.

Dotrajane so tudi krajevne ceste, ki so pogosto slabo vzdrževane in le površno zakrpane, namesto da bi jih celovito obnovili. »Ker v KS Dolž ne želimo le čakati na občino, smo v preteklem mandatu skoraj ves razpoložljivi denar namenili za prenovo 270-metrskega nevarnega odseka na Šolski cesti skozi Dolž, ki smo ga uradno predali v uporabo junija lani. Za to naložbo smo prispevali 30 odstotkov, preostalo mestna občina. V tem mandatu smo bili uspešnejši in nam je občina bolj prisluhnila, saj smo pred podpisom pogodbe za prenovo 600 metrov ceste od Dolža do Zajčjega Vrha,« pove predsednik in doda, da upajo, da bo s skupnimi močmi in nadaljnjim dialogom z občino v prihodnosti dosežen večji napredek pri ureditvi cestne infrastrukture v krajevni skupnosti.

Kako do zazidljivih zemljišč

Resne težave imajo tudi z zazidljivostjo zemljišč, te po besedah Kobeta močno vplivajo na razvoj njihove skupnosti in prihodnost mladih družin. »Postopek sprejemanja občinskega prostorskega načrta (OPN) traja več let, pogosto celo desetletja, in v tem času nam primanjkuje zazidljivih zemljišč. Čeprav smo pred sprejetjem najnovejšega OPN-ja predlagali zemljišča, ki bi bila primerna za gradnjo, so bili ti predlogi na občini zavrnjeni. Posledično se mladi iz naše krajevne skupnosti izseljujejo v mesta ali druge krajevne skupnosti, kjer lažje najdejo zazidljiva zemljišča. Nekateri se sicer naselijo v vinogradniških območjih, vendar tam nimajo ustrezne infrastrukture, kot so ceste, vodovod, kanalizacija in optika,« poudari sogovornik.

Sicer pa si krajevna skupnost zelo prizadeva za živahnejši družabni utrip kraja in celotnega območja. Vsako leto v sodelovanju z novomeško občino organizirajo obsežno čistilno akcijo, tradicionalno prirejajo medulični športni turnir — konec junija je moči merilo šest ekip iz njihovih ulic in vasi —, med poletnimi počitnicami na dolškem nogometnem igrišču poteka šola nogometa, ki jo organizirata KS in Športno društvo Dolž, udeležujejo pa se je tudi otroci iz sosednjih krajevnih skupnosti. V domu krajanov gostijo gledališke predstave, člani KS vsako leto poskrbijo za praznično okrasitev središča kraja, spodbujajo druženje raznih interesnih skupin, med njimi so še posebej dejavni upokojenci, ki se redno srečujejo na igrišču ob ruskem kegljanju ali balinanju.

Arhiv KS Dolž

Obnovljena izvira in glažuta

Za življenje v podgorjanskih vaseh so bili v ne tako daljni preteklosti še posebej pomembni izviri. »Za krajane dolškega območja sta bila do gradnje vodovoda glavna vira vode izvir Mrzlavka in izvir v kotanji Žleb. Oba sta se ohranila do danes, čeprav ju je zob časa že dodobra načel. Nekdanjo podobo, predvsem pa funkcionalnost, je izviroma povrnila strokovna obnova. Na obeh krajih sta obnovljeni ročni litoželezni vodni črpalki in korito ter popravljena cevna mehanizma. Zdaj na obeh izvirih spet živahno teče voda – tako kot nekoč. Želja za v prihodnje pa je ohranitev ostankov nekdanje glažute, ki je delovala sredi 19. stoletja in ima zelo pestro zgodovino. Tu naj bi potekala prva zabeležena delavska stavka na Slovenskem,« še pove Martin Kobe. Poleg večjih projektov pa so v KS Dolž uresničili tudi vrsto drobnih, ki pomenijo izboljšanje kakovosti bivanja za krajane.

· Slovenija

FOTO: Gorjansko srce – pripoved o kraju in ljudeh

Krajevna skupnost se ponaša tudi s svojo knjigo z naslovom Gorjansko srce, ki je leta 2020 izšla ob stoletnici šolstva na Dolžu. V njej je avtorica Tanja Sluga Kobe obširno popisala zgodovino kraja in okoliških vasi, naravne in kulturne znamenitosti ter seveda tudi zgodovino šolstva, saj je bila nosilka razvoja v kraju prav podružnična šola, ki ima še danes pomembno vlogo vaškega središča.