J.A.

##IMAGE-3318071##

Na včerajšnjem nadaljevanju seje občinskega sveta v Trebnjem je bilo nekajkrat tako vroče, da so svetniki župana spomnili, naj naredi red in da je v takšnih primerih že metal ljudi iz sejne dvorane. Najbolj pereči sta bili točki o komunalnem opremljanju Cvibelj in večstanovanjski gradnji v občini, ki je po mnenju večine svetnikov v zadnjih dveh letih ušla nadzoru lokalne skupnosti, čeprav se posredno tiče ravno nje, ker je treba zagotoviti prostor v vrtcih in šolah ter infrastrukturo.

Ob prebiranju poročila o gradnji komunalne infrastrukture v Cvibljah se je razvnela vroča debata o tem, da je izvajalec del CGP iz Novega mesta prekoračil vse pogodbene roke in svetniki so bil prepričani, da bi mu morala občina zaradi tega zaračunati penale. Opozorili so tudi, da je število izdanih gradbenih dovoljenj občutno premajhno in da to kaže tudi na neprijazne pogoje občine za graditelje.

Jože Hribar (DROT) je omenil, da na vsako izdano gradbeno dovoljenje občina dobi še po nekaj tožb, saj investitorji plačajo komunalni prispevek za vso infrastrukturo, ko pa jo želijo uporabljati, je še ni, to velja za pločnike, internet in drugo. Prav tako se je svetnikom zdelo nesmiselno, da kot primarni vir ogrevanja na Cvibljah ne morejo uporabljati alternativnih virov energije.

Ob tem sta vodja oddelka za prostor Igor Cotič in svetovalka Vida Šušterčič poudarila, da vsaka sprememba prostorskega akta zahteva enak postopek kot nov akt. Svetniki so upravi naložili, naj preuči možnost, da se katere od pripomb rešijo s kakšnimi dopolnitvami in naj na Ministrstvu za okolje in prostor preverijo, če bi lahko vendarle kaj spremenili po skrajšanem postopku.

Veliko prahu je v sejni dvorani dvignila razprava o stanovanjski gradnji in Ciril Metod Pungartnik (LDS) je ob tem spomnil na gradnjo v Štefanu, Levji dvor na Rimski cesti in načrtovano gradnjo Rimskega dvora. »O tem svetnike nihče nič ne vpraša. Ne more en referent na Upravni enoti odločati o tem, ali bo nekdo lahko gradil takšne objekte,« je dejal. Z njim se je strinjal tudi njegov sosed Marjan Peter Pavlin (N.Si) in pojasnil, da v bližini njunih hiš pripravljajo projekt za Rimske dvore, v katerih bodo trije objekti s 55 stanovanji in nekaj poslovnimi prostori. »Mislim, da bi morali pred izdajo gradbenega dovoljenja zanje pripraviti javno razgrnitev in projekt obravnavati na občinskem svetu,« je še povedal Pavlin.

Oglasil se je projektant Rimskih dvorov Peter Frelih in pojasnil, da so upoštevali vse pogoje, ki jim jih je v lokacijski informaciji naložila občina, in da imajo tudi potrebna soglasja. Dodal je, da svetnikom lahko predstavijo projekt, samo naj jim dajo možnost. Investitor iz Ljubljane je dodal, da delajo po veljavni zakonodaji in da bodo vztrajali do konca, saj so doslej v ta projekt vložili že veliko denarja.

Večkrat je bilo slišati, da Levji dvori niso zgrajeni tako, kot piše v občinskem odloku, saj bi se morala gradnja prilagajati obstoječim objektom v okolici. V kompleksu bi moralo biti 60 odstotkov zelenih površin, na stavbah ne bi smelo biti kolenčnega zidu, tam bi moralo stati tudi otroško igrišče, pa zavijalni pas za vključitev na cesto.

Na koncu so sprejeli sklepe, da mora občinski svet pred izdajo gradbenega dovoljenja obravnavati nameravano večstanovanjsko gradnjo v občini, v primeru Rimskega dvora pa, da mora investitor javnosti in lokalni skupnosti omogočiti vpolgled v projektno dokumentacijo, Upravno enoto Trebnje so pozvali, naj z izdajo gradbenega dovoljenja za Rimske dvore počaka, da najprej poda mnenje lokalna skupnost.

Svetniki so se med drugim pogovarjali še o projektu oskrbe s pitno vodo Suhe krajine, v katerem sodelujejo občine Trebnje, Dolenjske Toplice, Žužemberk, Mirna Peč, Kočevje, Trebnje in Dobrepolje. Gre za to, da navedene občine s skupnim projektom rešujejo lastno vodooskrbo, skupaj pa kandidirajo za evropska in državna sredstva (same bi prispevale po 10 odstotkov denarja, kar bi za Trebnje pomenilo 856.000 evrov do leta 2014). S tem bi pridobili vodohran na Medvedjeku in črpališče Zalisec, hkrati pa bi proti Dobrniču zamenjali dotrajane cevi.

Ko so na seji obravnavali nakup zemlje za čistilno napravo Veliki Gaber je Andrej Jevnikar (SDS) vprašal, zakaj so se odločili za nakup zemljišča v Krajevni skupnosti Šentlovrenc, ko pa gre pravzaprav za reševanje problemov sosednje krajevne skupnosti. Direktor Komunale Štefan Velečič je pojasnil, da se bodo kasneje lahko na to čistilno napravo priključili tudi krajani Praproč.

Svetniki so se strinjali s predlogom Komunale, da zagotovijo denar za interventni nakup vozila za pobiranje odpadkov, saj se je eno od treh takih vozil februarja uničilo v prometni nesreči v Šentrupertu in sedaj morajo delavci delati še v popoldanski izmeni, da lahko opravijo svoje delo.

Pri predstavitvi občinskih prostorskih aktov so na seji povedali, da je prva faza že pripravljena, zatika pa se pri vinogradniških območjih, ki jih je v občini Trebnje kar 40, v njih pa je okoli polovica zidanic zgrajenih na črno, to je kar 1000 objektov. Po novem zakonu morajo biti zidanice na stavbnih zemljiščih, kar bodo na pristojnem ministrstvu rešili sistemsko, z okrožnico za celotno Dolenjsko, ki je zaenkrat še niso poslali.

Občinska uprava je v zvezi z zazidalnim načrtom Pavlinov hrib poročala, da so se sestali z lastniki stanovanj in da bodo začeli urejati lastništvo funkcionalnih zemljišč okoli blokov. Pravnica Mateja Povhe je pojasnila, da je občina samo stranka v postopku in da morajo postopke sprožiti etažni lastniki ali upravniki stavb.