»Ali so dobro poasfaltirali?« je po devetih dneh kome, takoj ko se je zbudil, Dušan Skerbiš najprej vprašal zdravnike. To o njem pove veliko, če ne kar vse. Prvega in edinega mirnskega župana, ki je na čelu občine že tretji mandat, je namreč pred leti za nekaj časa ustavil virus. Med urgentno vožnjo v trebanjski zdravstveni dom je videl, da delavci urejajo cesto, in prva misel, ko se je zbudil, je bila ta. Ni se zbal zase, misel mu je takoj skočila na – občinske zadeve. Morda zato, ker je vedel, da bo z njim vse dobro, saj je bil v rokah vrhunskih zdravnikov. In prav zato je osebno prizadet ob zadnjih dogodkih glede trebanjskega zdravstva. »Rešili so mojo ženo in mene, zato me vse to še posebej boli,« pove tiho.

· Dušan Skerbiš 70-letnik

Čestitke večnemu županu

Na družino je zelo navezan, čeprav je bil kar precej službeno odsoten. »To je bilo mogoče zaradi zelo razumevajoče žene, ki pri nas podpira štiri vogale. Imava tri sinove, vsi so že odrasli, in sedem vnukov, ki nama z ženo pomenijo vse,« pove in v smehu doda: »Sicer sem pa poštarjev sin. Oče je Štajerec, mama Dolenjka. Oče je bil kot uslužbenec pošte poslan na Dolenjsko, kjer je spoznal mamo. Do takrat je veliko preživel, kot 17-letni fantič je bil mobiliziran, leta 45 tudi ranjen.« Ko je imel Dušan šest let, so se preselili na Mirno. Že kot 19-letni fant je prevzel pomembne naloge v takratni Zvezi socialistične mladine Slovenije. Za njim je veliko delovnih akcij, bil je tudi komandant, gradil ceste na Kozjanskem … Njegova prva služba je bila v Dani, bil je tajnik samoupravnih organov. Nato je bil štiri leta na ZSMS-ju v Trebnjem sekretar mladine. To so bila zanimiva in zelo poučna leta, veliko je bilo kongresov v Beogradu, ki jih je obiskoval z Bavčarjem, Anderličem, Janšo in Darjo Colarič, se spominja Skerbiš. Napeto je bilo leta 1991 ob osamosvajanju, saj je 10-dnevno vojno preživel na položajih na Medvedjeku.

Nato so se začela njegova menedžerska leta, navdušila sta ga marketing in prodaja: »Bil sem bolj nemirna duša, to pa je bilo kot nalašč zame.« Delal je v IMV-ju, TOM-u, v Adrii je bil direktor prodaje za jugoslovanski trg. Posebno navdihujoča je tudi zgodba po stečaju TOM-a v podobi M TOM-a, saj je ekipi zanesenjakov uspela neverjetna zgodba o uspehu. Takrat je osebno poklical vseh 93 ljudi, ki so vplačali avans za pohištvo, in jih povprašal, ali ga želijo nazaj. Prav vsi so mu zaupali. Ob koncu dela v M TOM-u pa je svoj delež v podjetju dal delavcem.

· Gospodarstvo

Prvo desetletje mokronoškega M Toma uspešno

Kot zanimiva leta svojega življenja označi obdobje, ko so se začele priprave na samostojno občino Mirna in je od leta 2009 do 2011 opravljal dve službi, saj je bil med pobudniki samostojne občine. Po odcepitvi Mokronoga in Šentruperta je svoje upe polagal na tesno povezavo med temi tremi občinami, a se to ni zgodilo. »Morda se bo kdaj zgodilo, kdo ve. Prepričan sem, da je to naša prihodnost, saj smo zelo organsko povezani,« zaključi Skerbiš. Takratno obdobje je bilo naporno, z veliko uspehi, nekaj neuspehi, veliko lobiranji v Ljubljani. A je bilo vredno, poudari Dušan Skerbiš, saj so na referendumu dobili plebiscitarno potrditev krajanov, da si želijo samostojno občino. Od takrat je še bolj prepričan, da je treba delati v dobro kraja, krajanov vseh starosti ter vseh prepričanj in položajev – občina je ena za vse, poudari.

Preberite še

Turizem

Idealna izbira za aktiven in poučen družinski izlet

Njegovo življenje usmerja samo ena misel. »Vedno se je treba pogovarjati, povsod, doma, med prijatelji, v službah. Treba se je usesti za skupno mizo, da človeka vidiš, začutiš, mu pogledaš v oči. To bi bil moj edini nasvet komur koli. Za uspeh potrebuješ samo tri stvari: pogovor, pogovor in še enkrat pogovor,« je hudomušen. A v to trdno verjame. In to bo med prvimi stvarmi, ki jih bo predal novemu županu, saj se je odločil, da prihodnje leto ne bo več kandidiral. »Imam 45 let in dva dni delovne dobe. Zadnji mandat sem neprofesionalni župan. Čas je za novo vodstvo. Ob odobritvi žene pa bom kandidiral za svetnika v občinskem svetu in tako pomagal vodstvu,« nam še poln energije zaupa župan.

Veliko o njem pove tudi njegovo dobrodelno delovanje. Začelo se je ob njegovi 50-letnici, ko je pozval lokalna podjetja in druge, naj namesto daril raje donirajo za skupno dobro. Nabralo se je neverjetnih 17 milijonov tolarjev, kar je današnjih 70 tisoč evrov. Vsi do zadnjega so šli za streho mirnskega gradu. Ob svoji 60-letnici je pozval ljudi, naj donirajo za izdajo monografije o gradu, ki je luč sveta ugledala v kar šestih delih. Ob nedavni 70-letnici pa je pozornost usmeril na lokalne gasilce, saj potrebujejo nov dom in še kaj. »Neizmerno me veseli odziv ljudi, česa takega res nisem pričakoval. Zbrali smo več kot 20 tisoč evrov, vsakemu posebej iskrena hvala,« je ponosen na sokrajane in prijatelje.

In veliko o njem povedo tudi njegove zaključne besede ob letošnjem občinskem prazniku. Koliko ljudi je na svetu, ki takole zaključijo svoj govor: »Hvala, ker sem lahko vaš prijatelj.« Brez dvoma ne veliko, to rečejo in dejansko mislijo le redki. Mirnčani so lahko ponosni, saj takega človeka imajo.