Kako smo kaj z ženskami na čelu vlad in držav? Bolj slabo, kaže statistika, ki je sredi lanskega oktobra naštela 24,5 odstotka žensk v državnih parlamentih. Devetindvajset svetovnih držav ima trenutno na čelu vlade ali države žensko, od leta 1950 pa do konca lanskega leta so ženske vladale 75 državam. In 75 odstotkov vseh predsednic vlad ali držav se je na oblast prebilo šele v zadnjih dveh desetletjih.
Malo, premalo jih je. In bo položaj treba nujno popraviti, zato že snujem pismo dedku Mrazu, ki se bo verjetno začelo približno takole, dragi dedek Mraz, vse leto sem bila pridna, zato prosim, lepo prosim, prinesi mi predsednico vlade ...
Ženske vladajo bolj dobičkonosno. Lani sta v Harvard Business Review Susan Perkins in Katherine W. Phillips objavili študijo z naslovom Ali so ženske boljše od moških pri vodenju različnih držav? Preštudirali sta podatke iz 188 držav in proučili voditelje držav v obdobju 1950–2004. Našteli sta 136 predsednic vlad in držav (kraljic, ki so večinoma bolj okrasnega značaja, pri tem nista upoštevali) in ugotovili tole: kadar je državo upravljala ženska, so naslednje leto zaznali povprečno 5,4-odstotno rast BDP, kadar so vladali moški, pa le 1,1-odstotno. Citirali sta tudi raziskavo, v kateri je bilo ugotovljeno, da podjetja, ki imajo v vodstvu več žensk, imajo tudi do 15 odstotkov večji dobiček, kot je povprečje v njihovi panogi. »Glede na ugotovitve najine raziskave in ugotovitve raziskave o tem, kako ženske na vodstvenih položajih vplivajo na dobiček podjetja, je jasno, da bi si morali države in podjetja za prednostno nalogo postaviti iskanje in napredovanje talentiranih žensk. Poleg tega, da je to pravilno za enake možnosti in enake plače, ima podpiranje žensk, kot sva ugotovili, tudi otipljive finančne prednosti,« sta avtorici napisali v zaključku.
Po gospodarski krizi, ki se je začela leta 2008, se je strmo dvignilo število žensk, ki so sedele v upravnih odborih bank in velikih korporacij. S prejšnjih 15 odstotkov je poletelo na 33 odstotkov. Kot so potem nekje napisali – če bi namesto Lehman Brothers (kjer so se najprej začele podirati domine, ki so sprožile svetovno krizo) imeli Lehman Sisters, do krize sploh ne bi prišlo.
Po najnovejši krizi, po pandemiji koronavirusne bolezni, so šli spet preštevat ženske na čelu držav. In so ugotovili, predvidljivo, da jo je večina držav, kjer so v sedlu ženske, odnesla bolje – vsekakor veliko bolje kot države, ki jih vodijo avtoritativni dedci, ki poslušajo le sami sebe – saj veste, taki, kot so ameriški Trump, brazilski Bolsonaro, filipinski Duterte, ruski Putin ... Čeprav je veliko analitikov reklo tudi, ja, ampak bistvo ni zgolj v spolu, so še drugi dejavniki ... Morda je še najbolje povedal britanski Guardian: »Veliko držav z moškimi voditelji se je tudi dobro odrezalo. A le malo tistih, ki jih vodijo ženske, je bilo neuspešnih.«
Amen.
Premierka v mehurčku. Če pogledamo predsednice vlad in držav, ki so koronavirusu uspešno pokazale zobe, se pokaže, da so imele zelo različne prijeme in da so uvedle različne ukrepe. Kaj je torej skupni imenovalec – poleg tega, da so ženske? No, na primer to, da so bile pripravljene prisluhniti drugim. Da so poslušale in tudi slišale. Da so pokazale empatijo in sočutje in solidarnost. Da so šle, skratka, vsaj en korak, ali magari korakec dlje od moških kolegov. In še tole jim je skupno, vsem do zadnje: bile so steber moči, otoček mirne avtoritete, svojih rojakov niso nikoli strašile – nikoli! – vlivale so jim zaupanje in jih mirile. In je torej pretežno nepresenetljivo, da je po koncu krize vsem javna podpora poletela v nebo.
Novozelandsko premierko Jacindo Ardern, na primer, po najnovejših raziskavah javnega mnenja podpira več kot 80 odstotkov prebivalcev. Kaj je takega naredila? Pravzaprav nič posebnega, spremljala je potek epidemije v Evropi in se iz napak evropskih voditeljev učila. Zgodaj je uvedla stroge ukrepe, z javnostjo je prisrčno in pogosto komunicirala po Facebooku, kamor je nalagala videoposnetke, v katerih je ljudi mirila, jih motivirala, jim pojasnjevala, zakaj so strogi ukrepi potrebni, jih prosila, naj bodo solidarni, naj si pomagajo med seboj. In karantene nikoli ni imenovala s tem imenom, rekla ji je »mehurček«. Oh, in plačo za naslednjega pol leta si je oklestila za dvajset odstotkov.
Vedno pojte, kadar pomivate posodo. Tudi nemški predsednici vlade Angeli Merkel je javna podpora močno zrasla, pa čeprav ni nikoli topla in materinska kot njena novozelandska kolegica. A je znala prav tako pomiriti rojake – naloge se je lotila kot znanstvenica, kakršna je po osnovni izobrazbi, saj je fizičarka z doktoratom iz kvantne kemije, pa je Nemcem znala lepo razložiti vso znanost za vladnimi ukrepi. Stvar je resna, je rekla, zato je tudi resno vzemite. Nemci so razumeli. In ubogali.
Njena danska kolegica Mette Frederiksen je bila prav tako nepopustljiva pri zgodnjih in ostrih ukrepih, Dancem je dala zelo jasna in preprosta navodila, znala pa jih je tudi razvedriti, na primer takrat, ko je na Facebooku objavila posnetek, kako pomiva posodo in zraven prepeva ...
Več v reviji Zarja Jana št. 22, 2. 6. 2020