Ulcerozni kolitis in crohnova bolezen sta vnetni bolezni črevesa, ki, kot pove že ime, potekata kronično, običajno v obliki izmenjujočih se zagonov vnetja in različno dolgih obdobij, v katerih je bolnik brez težav.
Vzroki za nastanek bolezni
Vzrokov za kronično vnetno črevesno bolezen žal ne poznamo, jasno pa je, da so nekateri k njej dedno nagnjeni. Pri njih pride do neustreznega imunskega odgovora sluznice na zunanje dejavnike. Težave lahko sprožijo tudi stres, neuravnotežena prehrana, kajenje, nezadostna količina spanja, pretirana higiena in čezmerna uporaba antibiotikov. Več primerov bolezni je zaznanih v razvitih državah sveta.
Kdo so pacienti s KVČB?
Kronične črevesne bolezni so najpogostejše med mladimi, najpogosteje se namreč pojavijo med 15. in 40. letom starosti. Chronova bolezen se pojavi prej, pri mlajših osebah, ulcerozni kolitis pa prizadene nekoliko več moških.
Nekatere raziskave kažejo, da so pri nastanku KVČB poleg dejavnikov okolja zelo pomembni genetski dejavniki. Pri neposrednih sorodnikih bolnika s crohnovo boleznijo je tveganje, da bodo tudi sami zboleli, kar trinajstkrat večje.
Simptomi in opozorilni znaki
Bolečina v trebuhu in driska sta najznačilnejša znaka bolezni, pojavi se lahko tudi krvavo blato. Hujšanje in nenapredovanje teže, tudi zaostanek v rasti in zaostanek v pubertetnem razvoju, povišana telesna temperatura, utrujenost, slabost in bruhanje so med pogostimi simptomi KVČB.
Kdaj k zdravniku?
Če akutno nastale težave (bolečine v trebuhu in driske) ne pojenjajo po 24 urah, je treba obiskati osebnega zdravnika. Ob hujših bolečinah ali slabšem počutju pa takoj. Bistvenega pomena sta zgodnje prepoznavanje bolezni in začetek ustrezne terapije. Na pojavnost in resnost zapletov lahko ugodno vplivamo z zgodnjim začetkom terapije.
Hujše zaplete rešujemo z operativnim posegom oziroma odstranitvijo prizadetega dela črevesja. Že pregled pri zdravniku in pogovor o težavah v ambulanti usmerjata nadaljnjo diagnostiko, zato je ta pregled zelo pomemben. Bolezen dokončno potrdimo z endoskopsko preiskavo – kolonoskopijo – in histološkim pregledom vzorčkov sluznice.
Dobre rezultate dajejo biološka zdravila
Namen zdravljenja je zmanjšati težave in pacientu vrniti občutek boljšega oziroma dobrega počutja. Pri zdravljenju KVČB se uporabljajo zdravila proti vnetju: kortikosteroidi in zdravila iz skupine imunomodulatorjev, ki večinoma zadovoljivo umirijo bolezen. Pri pacientih, ki ne odgovorijo na standardno zdravljenje, so na voljo tudi biološka zdravila. V zadnjih letih so pomembno spremenila način zdravljenja KVČB biološka zdravila, ki pomenijo pomemben napredek v zdravljenju.
Vnetno dogajanje je pri ulceroznem kolitisu praviloma omejeno na debelo črevo, pri chronovi bolezni pa lahko vnetje prizadene katerikoli del prebavne cevi, od ust do danke.
Na voljo imamo več vrst bioloških zdravil. Biološka zdravila so kompleksne molekule proteinov, pridobljene z biotehnološkimi postopki na živih celičnih kulturah. S svojim delovanjem na različne vnetne mediatorje zavirajo vnetni odgovor v tkivu, v tem primeru na sluznici prebavil. Aplicirajo se lahko intravensko v obliki infuzij, subkutano z injiciranjem v podkožje, določena zdravila (t. i. male molekule, ki ne spadajo neposredno med biološka zdravila) pa se lahko jemljejo v obliki tablet.
