Asimina je pri nas še precej nepoznana in neraziskana sadna vrsta, a jo ponekod že najdemo na Primorskem pa tudi Štajerskem, kjer dobro uspeva. Prijajo ji bogata humusna tla. Če so lapornata, jih je treba prej dobro pognojiti z uležanim hlevskim gnojem. Sicer je odporno drevo proti škodljivcem pa tudi mrazu, saj prenese temperaturo do –30 stopinj Celzija. Raste počasi in rodi šele po dobrih dveh letih, mlada drevesca pa so precej občutljiva na visoke temperature in potrebujejo ustrezno zaščito. Pri izbiri se odločite za samooplodno vrsto, ki sta pri nas Sunflower in Prima, sicer pa jo lahko vzgojite iz pešk.
Zacveti aprila, plodove trgamo septembra
Asimina običajno bogato zacveti aprila in privablja številne poglede s temno vijoličastimi, skoraj črnimi cvetovi, ki so v obliki grozdastih socvetij, iz katerih se sčasoma razvije več plodov. Zori počasi in postopoma do septembra oziroma začetka oktobra. Podolgovati plodovi običajno dosežejo dolžino med sedem in 15 centimetrov, teža pa se lahko povzpne do 500 gramov, pri čemer največ prispeva sonce.
Vir vitaminov in mineralov
Asimina ima nizko kalorično vrednost, kljub visoki vrednosti ogljikovih hidratov, vitaminov in mineralov. V povprečju, kot navajajo strokovnjaki, vsebuje kar sedemkrat več vitaminov in mineralov kot sadje, ki ga običajno uživamo. V zrelih plodovih najdemo vitamine A, B, in C. Slednjega sadež vsebuje kar 10 odstotkov dnevne priporočene vrednosti oziroma trikrat več kot jabolko in dvakrat več kot banana. Sadeži so bogati tudi s kalijem, kalcijem, magnezijem, fosforjem in železom. Zaradi tega je nepogrešljiv za vse, ki so nagnjeni k slabokrvnosti in imajo težave s pomanjkanjem mineralov.
Nepogrešljiva v medicini
V asimini najdemo antikancerogene lastnosti, zaradi česar jo uporabljajo tudi za pripravo zdravil. Nepogrešljiva je v homeopatiji, saj z njo zdravijo vročino, bruhanje, bolečine in otekline, ki so posledice vnetij. Uporablja se tudi pri vnetjih ust in žrela ter v času prehladnih obolenj. Prav tako jo vse bolj uporabljajo v kozmetiki.
Škropivo proti vrtnim škodljivcem
V listih asimine najdemo naravni insekticid asimicin, ki je celo antikancerogena snov, zaradi katere drevo oziroma grm ne pozna škodljivcev, lahko pa se seveda uspešno borimo proti njim. Rumene liste potrgamo, posušimo in zdrobimo v prah. Spravimo jih v papirnate vreče in spomladi iz njih naredimo naravno škropivo. Liter vode prekuhamo in odstavimo, dodamo dobro žlico zdrobljenih listov in pustimo nekaj dni, da nastane rjava brozga, ki jo precedimo v steklenice. Z nerazredčeno raztopino škropimo rastline, ki jih tako na naraven način zavarujemo pred koloradskim hroščem, kapusovim belinom in fižolarjem.
Recept za pito iz asimine
Sestavine: 200 g moke, 100 g masla, 100 g sladkorja, 1 dl mleka, 1 jajce, 1/2 žličke soli, 2 zreli olupljeni in očiščeni asimini, sladkor in cimet za posip.
Priprava: v skledo presejemo moko in sladkor, dodamo jajce, zmehčano maslo, mleko, sol ter pregnetemo zgolj toliko, da se sestavine med seboj dobro sprimejo. Nato postavimo testo za 20 minut v hladilnik, v tem času pa asimino narežemo na majhne koščke in namastimo pekač za pite. Testo nato razvaljamo na prst debelo in z njim obložimo pekač, v sredino pa razporedimo koščke asimine. Po želji posujemo z nekaj sladkorja, cimeta in pečemo na 200 stopinjah približno 30 minut. Postrežemo ohlajeno.
