Brez zadržkov lahko testenine po priljubljenosti umestimo takoj za kruhom, še posebno če pogledamo k našim zahodnim sosedom. A če ste mislili, da so Italijani tisti, ki so »iznašli« testenine, se motite. Testenine so se razvile na Kitajskem in so k nam priromale med odkrivanjem sveta. Italijane so tako navdušile in prevzele, da so jih hitro umestili na svoje jedilnike in se tudi sami lotili njihove izdelave. Danes tako poznamo več kot 600 vrst testenin, ki se v zmernih količinah klasificirajo kot zdravo živilo. Zelo nasitno in večnamensko.
V navadnih belih testeninah najdemo beljakovine, ogljikove hidrate, vitamin B, nekaj železa in vlaknin. Močno jim konkurirajo polnozrnate testenine, saj so s stališča prehranske in shujševalne diete precej bolj zdrave. Pri njihovi proizvodnji uporabljajo polnozrnata žita, med procesom luščenja in mletja jim ne odstranijo luske ali kalčka. V luskah žit pa je veliko beljakovin, mineralov (magnezij, kalcij, brom), vitaminov (A, B, E, K) ter vlaknin, ki dodatno prispevajo k prehranski vrednosti testenin.
Gremo lepo po vrsti. Najbolj opazna je razlika v barvi in strukturi, pa tudi v okusu; polnozrnate testenine so veliko bolj suhe in zrnaste. Navadne in polnozrnate testenine sicer vsebujejo enako količino beljakovin, razlika pa je očitna v kalorijah in količini ogljikovih hidratov. Približno 100 gramov polnozrnatih testenin ima 180 kalorij, 100 gramov navadnih pa 200 in več. Če preverimo ogljikove hidrate, jih navadne testenine vsebujejo v povprečju 41, polnozrnate pa 35 gramov. Pomembna razlika se kaže tudi v količini vlaknin, ki so pomembne za uravnoteženo prebavo. Polnozrnate testenine jih vsebujejo dobrih šest gramov, navadne le dva grama.
