Znano je, da lahko osebam, ki se spopadajo z revmatoidnim artritisom, pomaga redna telesna aktivnost. Vendar pa je zaradi bolečin v sklepih vadba lahko zelo neprijetna, zato se ji bolniki pogosto izogibajo, kar seveda ni najboljša dolgoročna strategija. Pomanjkanje telesne aktivnosti lahko namreč poslabša simptome. Idealna rešitev za večino je tako imenovana hidroterapija, ki vključuje različne vrste vadbe. Pri tem je bistveno, da gre za vadbo, ki poteka v vodi. Sklepi so tako razbremenjeni, obenem lahko užijete vse pozitivne učinke telesne aktivnosti …
S pomočjo vaditelja ali fizioterapevta
Pomembno je, da je voda, v kateri poteka hidroterapija, topla. Vodna gladina naj bo med pasom in rameni. Na voljo je veliko vadb, ki potekajo pod nadzorom osebnega trenerja oziroma vaditelja, pri čemer je mogoča tako individualna vadba kot vadba v skupini. Za še boljše rezultate poskrbi hidroterapija, ki jo vodi fizioterapevt. Ta bo upošteval specifiko vaših težav in vam pomagal optimizirati vadbeni načrt. Tako ne bo nevarnosti za poškodbe. Med hidroterapijo se lahko uporabljajo najrazličnejši pripomočki. V vodo se lahko postavijo celo posebna sobna kolesa. Vadba na klasičnem sobnem kolesu za ljudi z revmatoidnim artritisom praviloma ni primerna, saj bi bila obremenitev sklepov prevelika, to pa bi lahko prineslo dodatne bolečine. Po drugi strani je »vodno kolesarjenje« odlična izbira za lajšanje težav, ki jih povzroča revmatoidni artritis.
Manj bolečin, večja gibljivost
Hidroterapija pomaga pri ublažitvi bolečin, izboljšanju prekrvavitve, zmanjševanju občutljivosti sklepov ..., pri čemer lahko intenzivnost vadbe prilagodite svojim potrebam oziroma omejitvam. Nabor možnih vaj je pri hidroterapiji praktično neomejen. Mogoče so zelo preproste vaje, na primer hoja naprej in nazaj ali brcanje, pri čemer bo vodni upor poskrbel za krepitev vaših mišic. Po drugi strani se lahko odločite tudi za nekoliko kompleksnejše vaje in vključevanje izbranih pripomočkov.
Nad negativne učinke prostih radikalov
Revmatoidni artritis je običajno povezan s talko imenovanim oksidativnim stresom. Gre za posledico kopičenja prostih radikalov oziroma reaktivnih kisikovih spojin, ki so stranski produkt presnovnih procesov. Te spojine same po sebi niso problematične, težava pa se pojavi, če se njihova količina v telesu močno poveča, na primer zaradi pogoste izpostavljenosti ultravijoličnim sončnim žarkom. Čezmerna količina izjemno reaktivnih kisikovih spojin lahko privede do poškodb celic oziroma do oksidativnega stresa, ki poveča tveganje za najrazličnejše kronične bolezni. Ena od koristi hidroterapije je povezana prav z oksidativnim stresom; vadba namreč pomaga nevtralizirati negativen vpliv prostih radikalov, kar je bilo potrjeno tudi z različnimi raziskavami. S pomočjo vadbe je mogoče optimizirati razmerje med prostimi radikali in antioksidanti, kar je izjemno pomembno za preprečevanje oziroma blažitev oksidativnega stresa.
