Amenoreja
To pomeni izostanek menstruacije, ki ni nujno znak resne bolezni, temveč preprosto tega, da ni ovulacije. Najpogostejši vzroki zanjo si nosečnost, zapoznela puberteta (če gre za prvo menstruacijo), stres in kronična obolenja, kot so bolezni ščitnice ali dolgotrajno zdravljenje z nekaterimi antidepresivi.
Bakterijska vaginoza
Gre za stanje porušenega ravnovesja v bakterijski sestavi nožnice. Za to stanje je značilna odsotnost ali močna razredčenost mlečnokislinskih bakterij v nožnici, ki v normalnih okoliščinah skrbijo za kisel pH in s tem preprečujejo naselitev ter prevlado drugih bakterij. Stanje načelno ni nevarno, je pa zelo neprijetno, ker ga z nobenimi higienskimi prijemi ni mogoče odpraviti, temveč ga lahko izboljšamo le tako, da znova vzpostavimo stanje prisotnosti in prevlade mlečnokislinskih bakterij.
Dismenoreja
Boleče menstrualne krvavitve se občasno pojavijo pri kar 75 odstotkih žensk, vendar so pri nekaterih skoraj nevzdržne in lahko poleg bolečin prinašajo še drisko, pogosto odvajanje vode, znojenje, občutek napihnjenosti v trebuhu, bolečine v križu in celo slabost ter bruhanje. Ženske večinoma najdejo način, da si pomagajo same, in sicer z uporabo grelnih blazin, toplih kopeli, s počitkom, zeliščnimi čaji (kamilica, meta, ingver), jogo, masažo in protibolečinskimi tabletami. Ginekolog vam lahko pomaga s predpisom protibolečinskih zdravil, z oralnimi kontracepcijskimi tabletami ali progesteronskim materničnim vložkom.
Endometrioza
Pri tej pogosti bolezni, ki se kaže s prisotnostjo tkiva maternične sluzi zunaj maternične votline, se pojavijo močne in nenormalne menstrualne krvavitve, hude bolečine v trebuhu in mali medenici, ki vodijo v boleče spolne odnose, močni krči pred začetkom menstruacije, bolečina v predelu sečnega mehurja ali črevesja in odvajanje tekočega blata. Endometriozo zdravimo z zdravili, ki zavirajo ovulacijo in menstruacijo ter s tem omogočajo zdravljenje bolezenskih sprememb.
Fibromiomi
Benigni tumorji maternice, zgrajeni iz materničnih gladkih mišic in veziva, se lahko različno veliki in se pojavijo pri vsaki peti ženski do 45. leta starosti. Po večini niso nevarni, razen če postanejo tako veliki, da spremenijo obliko maternice in povzročijo druge težave. Zdravnik lahko pomaga s hormonskim zdravljenjem, s katerim zmanjša velikost fibromiomov, s kirurško odstranitvijo fibromiomov ali odstranitvijo maternice, če ženska ne namerava imeti več otrok.
Miom maternice
Miomi so najpogostejša tvorba v mišični steni maternice, saj jih ima kar tretjina žensk. Dobra novica je, da so benigni, torej nenevarni, kljub temu pa lahko povzročajo številne težave. Miomi ležijo tik pod površino maternice, v steni ali pod sluznico maternične votline. Lahko imajo obliko vozla, bule ali kepe, včasih se pojavijo tudi kot zadebeljena maternična stena. Najpogosteje se začnejo pojavljati med 35. in 45. letom starosti, do menopavze (dokler delujejo hormoni) pa se utegne njihovo število povečati, pri čemer lahko tudi rastejo. Po velikosti se zelo razlikujejo: od velikosti grahovega zrna do obsežnih tvorb s premerom več kot sedem centimetrov.
Menoragija
Menstrualna krvavitev, ki je močnejša in daljša od običajne in zaradi katere lahko pride do večje izgube krvi, se lahko pojavi ob pomanjkanju hormona progesterona, vzroki pa so lahko tudi drugi. Prav zato je pomembno, da ginekolog odkrije glavni vzrok in se nato odloči za zdravljenje. Ob tem vam lahko odvzame kri, opravi splošni ginekološki pregled, ultrazvočno preiskavo ali pregled maternice.
Neplodnost
O neplodnosti govorimo, ko pri paru ne pride do zanositve po enem letu rednih nezaščitenih spolnih odnosov. Vzrok za 80 odstotkov neplodnosti so motnje ovulacije, endometrioza in neprehodni jajcevodi. Drugi dejavniki so starost ženske, razvojne nepravilnosti maternice, miomi, prevelika telesna teža, spolno prenosljive bolezni, sistemske bolezni (sladkorna bolezen, obolenja ščitnice) in zdravila (antidepresivi, steroidi).
Policistični jajčniki
Sindrom policističnih jajčnikov je najpogostejša hormonska motnja žensk v rodnem obdobju – z njim ima težave od pet do deset odstotkov žensk v rodni dobi. Poleg tega je to tudi najpogostejši vzrok neplodnosti pri tistih, ki imajo moten menstrualni cikel. Pri sindromu policističnih jajčnikov se v oziroma na jajčnikih pojavljajo številne benigne ciste, ki so pravzaprav majhni folikli. To so nedozoreli jajčni mehurčki, ki vsebujejo spolne celice oziroma jajčeca, obdana s tekočino. Na to, da se v ženskih jajčnikih dogaja nekaj nenavadnega, lahko opozarjajo številni znaki: težave z mozolji, čezmerna poraščenost, izpadanje las, pridobivanje telesne teže, neredne menstruacije, motnje v ovulaciji in težave z zanositvijo.
Virus HPV
Humani papiloma virus (HPV) je ime za družino virusov, ki lahko okužijo kožo in sluznice, ki mejijo na zunanji svet – usta, žrelo, maternični vrat, zadnjično odprtino. Nekateri tipi HPV-ja se prenašajo s spolnimi stiki. Različni tipi virusov so razvrščeni v dve skupini: visoko in nizko tvegani HPV, odvisno od tega, katere vrste težav povzročajo. Okužba s HPV-jem po navadi ni znana, ker poteka brez kliničnih znakov. Nekateri tipi HPV-ja povzročijo nastanek bradavic. V 99 odstotkih primerov rak materničnega vratu nastane kot posledica nezdravljene okužbe z visoko tveganim tipom HPV. Okužbe s HPV-jem se prenašajo s stikom z okuženo kožo. Virusi so lahko na spolovilu ali v okolici. V življenju se okuži več kot osem od desetih ljudi. Pri večini okužb virus ne povzroči težav ali škode, ker se imunski sistem znebi okužbe. Možno je, da človek pridobi več tipov HPV-ja in da je za vnetje dovzetnejša oseba z oslabelim imunskim sistemom.
Vnetje jajčnikov
Okužba nastane, ko se bakterije z materničnega vratu razširijo na maternico, jajcevode in jajčnike. Najpogosteje prizadene ženske, mlajše od petindvajset let. Glavni povzročitelj vnetja jajčnikov so spolne bolezni, ki so najpogostejše pri mlajših, spolno aktivnih ženskah, ki pogosteje menjajo spolne partnerje. Spolne bolezni se največkrat pojavijo brez vidnih simptomov ali z zelo šibkimi, zato se v zgodnji fazi okužbe tudi zelo težko odkrijejo.
Hormonski vrtiljak
Spolni hormoni so zelo močne snovi, ki vplivajo na ovulacijo, plodnost, libido in tudi na psiho in dnevni ritem. Hormoni v nas ustvarjajo pravi hormonski vrtiljak, in če med seboj ne sodelujejo tako, kot bi morali, v nas poleg drugega lahko povzročijo tudi tesnobo, nemir in depresijo. Medicinsko gledano se vse, kar se zgodi tik pred menstruacijo, torej krči, driska, napenjanje, napihnjenost, bolečine v prsih ipd., šteje kot predmenstrualni sindrom (PMS). Toda za večino od nas to ni samo PMS, temveč mnogo več. V teh dneh smo bolj občutljive, ranljive, lahko občutimo rahlo depresijo, tesnobo, nihanje razpoloženja, melanholijo, občutljivost, celo jezo in sovraštvo.
Klimakterij
Pod drugim imenom ga poznamo kot perimenopavza. Gre za obdobje, ki traja od nekaj let pred zadnjo menstruacijo v življenju ženske (menopavzo) do vsaj enega leta po menopavzi. Večina žensk se v tem obdobju sreča s telesnimi in duševnimi spremembami, ki vplivajo na kakovost življenja in jih je občasno treba tudi zdraviti.
Še več lepotnih, modnih, zdravstvenih in prehranskih nasvetov najdete v priljubljeni ženski reviji BZ (Bodi zdrava), ki jo lahko kupite tudi v prodajalnah dm po vsej Sloveniji.
