Vsak moški lahko z zdravim načinom življenja in opazovanjem svojega telesa, predvsem pa z rednimi pregledi pri zdravniku poskrbi, da raka prepreči. Pomembna je tudi ozaveščenost o boleznih, ki so njegova predstopnja.
Prostatitis
Je boleča oteklina prostate, ki se kaže z bolečinami v presredku in spodnjem delu trebuha, še posebej pa z znaki draženja in zapore seča. Urologi bolezen delijo na akutni in kronični bakterijski prostatitis, kronični nebakterijski prostatitis in sindrom kronične medenične bolečine. Pri vsakem desetem moškem odkrijejo okužbo s klamidijo, sicer pa so vzroki bolezni neznani. Zdraviti se je treba z antibiotiki in ostati pri tem dosleden. Ponavljajoč se prostatitis namreč lahko povzroča motnje erekcije, včasih ejakulacije, zmanjša pa tudi plodnost, saj poslabša gibljivost semenčic.
Skleroza vratu izhoda mehurja
Zoženje prostate oziroma prehoda iz mehurja proti sečnici povzroči težavno odvajanje seča, ki zaradi tega zastaja v mehurju. Težave pri uriniranju so pogoste kot pri povečani prostati. Vzrok bolezni je povečana napetost gladkih mišic, ki prepletajo žlezo in so kar naprej skrčene, pri praznjenju mehurja pa se ne sprostijo. To lahko povzroči tudi motnjo v prekrvitvi žleze, zato se pozneje lahko razraste tkivo, ki bolezen še poslabša. Zdraviti se je treba z zdravili, ki sprostijo aktivnost gladkih mišic, morebitno vezivno tkivo pa odstrani le kirurški nož.
Benigna hiperplazija prostate
Po 50. letu je to najpogostejša bolezen prostate, ki nastane zaradi razraščanja žleznega tkiva v notranjem delu žleze, kar ovira pretok seča iz mehurja. Moški občuti, da ne zmore povsem izprazniti mehurja, začetni curek urina pa je tenak. K sreči gre za bolezen, ki zelo počasi napreduje, pravzaprav je pri 50-letnikih le 25-odstotna verjetnost, da bodo zaradi bolezni sploh potrebovali zdravljenje. A če so znaki bolezni že tu, je treba ukrepati!
Hrana, ki ščiti prostato
Na vašem jedilniku naj bo čim več pektina iz grenivk, antioksidanta EGCG iz zelenega čaja, vitamina E iz mandljev, izoflavonov, ki jih najdete v soji, sulforafana iz brokolija, maščobnih kislin omega 3 iz lososa in drugih rib, predvsem pa selena iz brazilskih oreščkov in belih rib ter tudi iz ješprenja in pšenične moke. Preverite, ali imate dovolj vitamina D, ki bo koristil tudi vašim kostem. Zlasti v zimskih mesecih, ko pogosto soncu niste izpostavljeni niti 10 minut na dan, je dobro uživati prehranske dodatke s tem vitaminom.
