Biokemik, ki je diplomiral iz rastlinske biologije, se je k dotični čudodelni zeli obrnil po tem, ko je prebral, da vsaj v laboratorijskih pogojih zavira širjenje raka dojke na druge organe. V laboratoriju, kjer vodi sto zaposlenih, so razvili metodo, s katero so v posameznem vzorcu konoplje zmožni natančno določiti vsebnost vseh kanabinoidov in terpenov. Zakaj je to tako pomembno, da bi utegnilo povzročiti pravo revolucijo v zdravljenju vrste resnih obolenj? Berite naprej!
Svoja predavanja radi začinite z opazko, da marsikdo misli, da mu je o konoplji že vse jasno. Sami pa z vsakim letom skrbnega in mukotrpnega raziskovanja bolj ugotavljate, da o tej skrivnostni rastlini ne vemo še skoraj nič.
Konoplja je izjemno kompleksna rastlina. V njej se prepleta več kot petsto učinkovin. Poleg tega obstaja ogromno vrst konoplje, ki imajo zelo različne učinke na človeško telo. Samo v našem laboratoriju preučujemo kar sedemsto sort konoplje. Za povrh so terapevtski učinki posamezne sorte različni, če isto rastlino gojimo v različnih vrstah zemlje. Pomembno je celo, ob katerem delu dneva jo oberemo! Toliko reči je treba še raziskati, da je vsakršna samozavest glede našega razumevanja nadvse preuranjena.
Če sem vas prav razumel, je konopljo zmotno pojmovati kot eno samo zdravilo. Učinki posameznih sort se med seboj namreč tako razlikujejo, da gre prej za malo morje sila različnih zdravil, katerih krovno ime je konoplja.
Drži, konoplja je generično ime za mnoge tipe rastlin, ki na nas učinkujejo zelo različno. Naj poskusim plastično ponazoriti. V naš laboratorij se je že pred leti po pomoč zatekel gospod s stekleničko v roki. Njegova žena je preživela avtomobilsko nesrečo in po njej začela trpeti za strahovitimi epileptičnimi napadi. Leto dni je iskala zdravilo, dokler ni poskusila s konopljinim izvlečkom. Ta je napade povsem obrzdal. A ko ga je zmanjkalo, novi sploh ni učinkoval. Z možem sta preizkusila vsaj sto drugih izvlečkov in niti en sam ji ni prinesel olajšanja. Vse dokler se nista obrnila na nas, da smo s kemično analizo našli pravega.
Pri vas v Izraelu je zdaj že nekaj najbolj normalnega, da uradna medicina zdravi bolnike s konopljo, kajne?
Tako je, od leta 2007 naprej. Trenutno jo zdravniki predpisujejo več kot 45.000 bolnikom, in sicer za izjemno širok spekter obolenj. Od raka preko avtizma do posttravmatske stresne motnje.
Pri nas smo že kar nekaj slišali o fenomenalnih uspehih zdravljenja otrok z epilepsijo. O avtizmu pa veliko manj.
Pred tremi leti smo začeli s konopljo zdraviti otroke s hudimi oblikami avtizma. Tako hudimi, da ti otroci sploh niso komunicirali z okolico – večina niti z očmi. Mnogi med njimi so bili tudi zelo nasilni, tako do sebe kot do okolice. Nekateri so morali okoli hoditi s čelado na glavi, ker so tako pogosto z glavo butali ob stene in mize. Ko smo jih začeli zdraviti s kanabisom, smo dosegli fenomenalne uspehe. Več kot 78 odstotkov otrok je doživelo izjemno izboljšanje. Tako glede tesnobe, nasilja, spanja kot komunikacije. Medtem ko so se prej sedemkrat na noč prebujali s kriki na ustnicah, so se po novem zbujali recimo dvakrat ali celo manj. Njihova kakovost življenja se je zaradi konoplje dramatično izboljšala. Otroke, ki so bili zaradi nasilnosti po več let hospitalizirani, so končno lahko spustili domov.
Izjemno!
A potem je prišlo do neljubega zapleta. Podjetje, ki je družinam dobavljalo izvleček, je imelo resne težave s konopljino letino. Zato so morali novo serijo izvlečka ustvariti z najbolj podobno vrsto konoplje, kar so jih lahko našli. A že čez nekaj dni uporabe so avtistični otroci zopet postali nasilni. Eden od njih se je vrgel skozi zaprto okno in se pri tem ves porezal. Neki drug sedemnajstletnik je planil na svojo mamo in jo tako pretepel, da je potrebovala zdravljenje. Tretji oče si je pri poskusu obvladanja sina zlomil obe roki.
Kako se je razpletlo?
Na srečo smo v laboratoriju po podrobni analizi našli neko drugo podjetje, ki je izdelovalo izvlečke iz prave konoplje. In otrokom je tako spet odleglo. Kot sva povedala že prej: konoplja ni eno zdravilo, temveč vrsta njih. Zato moramo znanstveno čim natančneje razdelati, katera sorta pomaga kateri vrsti bolnikov.
Torej je za bolnika obisk lokalnega razpečevalca in nabava tiste sorte konoplje, ki jo ima pač trenutno na zalogi, neke vrste loterija?
(smeh) Ja, lahko bi tudi tako rekli.
Kolikšna pa je sploh verjetnost, da bomo na tej loteriji zadeli? Torej naleteli ravno na tisto sorto kanabisa, ki pomaga naši konkretni težavi?
Odvisno, za kaj jo potrebujemo. Če skušamo recimo ublažiti bolečino, imamo več kot solidne možnosti, da nam bo to uspelo že s prvo preizkušeno sorto. Za druge, malo bolj specifične težave pa morajo bolniki pogosto preizkusiti tudi po dvanajst različnih vrst, preden najdejo pravo. Saj natanko to se v mojem laboratoriju trudimo doseči: nabrati dovolj znanja, da lahko proces iskanja prave sorte skrajšamo. Za zdaj je analiza še precej draga. Ampak ker tako hitro napredujemo, nekoč zelo verjetno ne bo več.
Kako pa je s sintetičnimi oblikami konoplje oziroma s preparati na njihovi osnovi? Kako učinkoviti so se po vaših analizah izkazali v terapevtski praksi?
Za zdaj sploh ne kaj preveč učinkoviti. Kot rečeno, konoplja je izjemno kompleksna rastlina, v kateri sinergično učinkuje stotine učinkovin. Vsaka od njih se veže na različne receptorje v naših telesih in naprej pošilja različne signale. Prav ubrano učinkovanje teh učinkovin je v resnici tako blagodejno za človeško telo. Sintetični preparati niso še niti približno tam, da bi se lahko vsaj od daleč približali simfoniji učinkov, ki jo sproži prava konoplja.
Kako pa je z zdravljenjem raka? Temu vprašanju ste se osebno prav posebej posvetili. Naj vprašam kar naravnost: ali konoplja zdravi raka ali ne?
Z gotovostjo lahko rečemo, da je konoplja izjemno koristna za zviševanje kakovosti življenja rakavih bolnikov. Zmanjšuje bolečino in tesnobo, dviga apetit, blaži slabost po kemoterapiji in potrebo po bruhanju, izboljšuje splošno razpoloženje, pomaga pri spanjuv… Namesto da bi morali bolniki za vse te resne težave jemati, recimo, osem različnih tablet, se lahko obrnejo h konoplji. In tako imamo v Izraelu danes že več kot 15.000 rakavih bolnikov, ki redno dobivajo kanabis. Kar pa se tiče vprašanja, ali konoplja raka dejansko zdravi …
Ja?
To pa še zelo intenzivno raziskujemo. Rezultati raziskav na miših so izjemno obetavni, saj nam pri njih že zelo dobro uspeva zmanjševati tumorje s konopljo. A pri človeških bolnikih vsaj za zdaj še ne beležimo opaznejših rezultatov. Naj vas spet opozorim na naslednje. Konoplja je krovno ime za stotine različnih rastlin, rak pa je krovno ime za stotine različnih bolezni. Samo rakov dojke poznamo štirideset vrst. Zato so možnosti, da pri zdravljenju zadenemo na loteriji, kot ste se prej zanimivo izrazili, pri raku še posebej nizke.
Nizke so torej možnosti, da najdemo ravno pravo sorto konoplje za ravno pravega raka.
Tako je. Ene sorte kanabisa bodo zelo uspešno napadale raka na debelem črevesu, vendar pustile povsem pri miru raka prostate. Druge sorte konoplje bodo učinkovale ravno obratno. Nasploh ostajam tudi glede zdravljenja raka optimist. A čaka nas še veliko raziskovalnega dela.
Obdobje zadnjih osemdesetih let, ko se konoplja v uradni medicini ni uporabljala, je glede na zgodovino človeštva v bistvu anomalija, kajne?
Drži. Konoplja je najstarejša rastlina, ki jo je človeška vrsta uporabljala kot zdravilo. Že pred pet tisočimi leti je bila naš prvi odgovor na celo paleto različnih obolenj. To vemo iz preučevanja Egipčanov in Perzijcev. Že pred tisočimi leti so jo tudi Kitajci in Indijci uporabljali kot eno glavnih zdravil v svojem zdravstvenem arzenalu. Do leta 1937 so jo ameriški zdravniki uporabljali kot glavno sredstvo za več kot sto različnih bolezni. Celih pet tisoč let nam je pomenila eno glavnih zdravil, v zadnjih osemdesetih letih pa je kar nekako izginila z menija.
Kaj ni to čudno? Pravzaprav noro?
Vsekakor je velika škoda. In zato je toliko bolj razveseljujoče, da to vsestransko rastlino zopet uvajamo v splošno zdravstveno prakso. In obenem širimo naše razumevanje njenega učinkovanja. Seveda pa moramo biti pri uvajanju zelo pozorni na potencialne zlorabe. Predvsem v namene rekreacijske uporabe ali po domače »zadevanja«. Še posebej moramo biti pozorni pri dostopnosti za najstnike.
Seveda imate prav.
Sam konopljo vidim izključno kot zdravilo. Če smo zdravi, je najbrž pametneje ne jemati zdravil, kajne? Zakaj, recimo, če smo zdravi, vsak dan ne jemo antibiotikov?
Ker poleg škodljivih pobijajo tudi koristne mikroorganizme v nas.
Kdo pa pravi, da konoplja ne počne istega? Saj ima vendar dokazano tudi antibakterijski učinek! Ne razumite me narobe: kar se mene tiče, naj s sabo in svojim telesom vsak počne, kar želi. Dokler s tem seveda ne škoduje okolici. V resnici tudi nimam nobenega problema s tem, če bi konopljo legalizirali. Nikakor pa se mi ne zdi prav ljudi zavajati s trditvami, da je kar na počez zdrava in koristna. To ni nujno res, sploh pa ni nujno zdrava za zdrave ljudi. Če je telo v stanju homeostaze, v to ravnovesje ni pametno posegati. Sploh pa ne tako radikalno, kot je tega zmožna konoplja preko svojega vpliva na endokanabinoidni sistem. Če smem, bi opozoril še na eno reč.
Seveda, kar!
Mnogi so prepričani, da je konoplja povsem nenevarna in neškodljiva rastlina. Pogosto slišite stavek: »Saj ni še nihče umrl od nje!« A to ne drži. Lani sta v Izraelu tudi zaradi komplikacij ob uživanju konoplje umrla dva otroka. Kar je v medicini žal tudi logično. Če daješ neko število tisočem in tisočem ljudi, jih bo imelo nekaj hude težave. Tako kot recimo nekateri umrejo zaradi uživanja antibiotikov. Moja sestrična je pred tremi leti po vnetju ušesa umrla prav zaradi komplikacij ob uživanju zelo preprostih antibiotikov.
Moje sožalje.
Hvala. Moja poanta je, da moramo biti pri vseh novih zdravilih izjemno previdni. V Koloradu, kjer so legalizirali konopljo, so leta 2017 hospitalizirali okrog 2500 mladostnikov, ker so jo uživali brez strokovnega nadzora. Drži, konoplja je bila večji del zgodovine človekova velika prijateljica in zaveznica. Zdaj jo po tem, ko smo za dolga desetletja pozabili nanjo, zopet uvajamo nazaj. V mojem srcu ni nobenega dvoma, da lahko ta zel pomembno izboljša življenje neštetih družin. A zakaj se ne bi tega projekta lotili previdno in pametno? Se poučili o tveganjih za bolnike in jih po najboljših močeh zmanjšali? Prav za to se vsak dan trudimo v našem laboratoriju. Če vprašate mene, znanstveniki in zdravniki to preprosto dolgujemo svojim pacientom.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.
