A ko ju spoznaš pobliže, hitro ugotoviš, da nista »tipičen« sodobni mladi par. Močno cenita svoje prednike, tradicijo in preprostost, kar je v današnjem času prava redkost. Topel dom sta si tako ustvarila v več kot 350 let stari hiši, ki jo obnavljata z lastnimi rokami. V njej nimata radia ali televizije, temveč si prosti čas najraje popestrita z igranjem narodnozabavne glasbe, ki je obema zelo blizu. Svojo iznajdljivost, ustvarjalnost in ljubezen do glasbe združujeta tudi v ustvarjanju lesenih glasbil, katerih izdelava bo kmalu na ogled tudi v njunem majhnem muzeju glasbil.
Skupna pot Maje in Vlada se je začela na poseben način. Čeprav prihajata iz bližnjih vasi, ju je usoda pred približno petimi leti naključno združila v elektrotrgovini. »Na fakulteti za dizajn sem izdelovala svojo luč, zato sem potrebovala grlo za žarnico. Šla sem v elektrotrgovino in tam je delal Vlado. Kupila sem, kar sem potrebovala, nato sem Vlada poiskala na Facebooku in ga dodala za prijatelja. Že kmalu sva se dogovorila, da se bova videla, in tako se je vse začelo,« je z nasmehom na obrazu povedala Maja.
Nov dom za starimi zidovi
Skupen dom sta si najprej ustvarila v že urejenem stanovanju v zgornjem nadstropju hiše Vladovih staršev. Nekega dne je Vlado Maji pokazal notranjost njihove bližnje, več kot 350 let stare kamnite hiše, ki je bila takrat povsem prazna in prepuščena toku časa. »Šla sva jo pogledat in v sobi, kjer imava zdaj spalnico, sva za šalo preverila, ali se omet še drži stene. Potem sva naenkrat začela tolči omet s sten in se nisva ustavila,« je povedala Maja in dodala, da se o obnovi hiše pred tem nista nikoli pogovarjala.
Obnove več stoletij stare hiše, v kateri so pred njima živele že štiri generacije, sta se lotila z lastnimi rokami. Hitro sta ugotovila, da je hiša zaradi svoje krožne povezanosti zelo praktična, zato razporeditve prostorov nista spreminjala. Zamenjala sta okna in streho, njun osrednji cilj je bil, da sta poskušala v hiši ohraniti čim več prvotnih stvari. »Takoj se na primer vidi, da so vrata, ki vodijo do kuhinje, originalna, saj so na njih narisane rože s šestilom,« je pripomnil Vlado, ki je večino manjkajočega pohištva v hiši izdelal sam. Med obnovo hiše sta odkrila tudi veliko listin v nemškem jeziku, prav tako starih fotografij, ki jih zdaj skrbno hranita v pleteni košari. Fotografije njunih prednikov imajo posebno mesto tudi na polici v njuni dnevni sobi. Prav tako sta svojim prednikom posvetila veliko družinsko drevo ob vstopu v hišo, ki v svojih »krošnjah« nosi fotografije vseh generacij, ki so živele v njuni hiši.
Preprostost in domačnost
Čeprav Maja in Vlado v hiši še nista imela tople vode, prav tako ni delovalo ogrevanje, sta se odločila, da se bosta vanjo vselila takoj po poroki, ki je obema pomenila zelo veliko. Spalnico sta si začasno uredila kar v dnevni sobi, vodo za prhanje sta si grela kar na štedilniku. »Bilo je zelo mrzlo, zato sva si ob posteljo dala tudi radiator. Najprej sva si nato uredila spalnico, nato vse drugo,« je povedala Maja. Živela sta skromno, a se nista pritoževala. To ju je, kot pravita, še bolj povezalo. »Sploh pozimi, ko te zebe, je dobro, da si v enem prostoru. Tudi če se spreš, moraš biti v enem prostoru,« je z nasmehom pripomnil Vlado.
Njuna hiša je danes v notranjosti že skoraj povsem obnovljena. V njej nimata niti televizije niti radia. Ko prideta iz službe, na polici ob vratih najpogosteje odložita tudi mobilni telefon. Kot pravita, tehnologije doma ne pogrešata. Dneve si namreč najraje popestrita kar s petjem in z igranjem narodnozabavne glasbe, ki je obema izjemno blizu. »Ko se grejeva ob toplem štedilniku, si zraven tudi pojeva. To nama je najljubše,« se strinjata in dodata, da v hiši še posebej lepo zvenijo stare ljudske in Avsenikove pesmi. Sicer pa glasbo rada poslušata tudi na gramofonskih ploščah. »Mislim, da lahko glasbo, ki je posneta na vinilni plošči, cenimo še bolj. Super je, ker med predvajanjem glasbe ni oglasov, prav tako je težko preskočiti pesem, zato si primoran vsako pesem poslušati od začetka do konca, da je na vrsti tista, ki si jo želiš,« je še povedal Vlado.
Ljubezen do glasbe
Glasba predstavlja velik del njunega življenja. V Vladovi družini se z njo ukvarjajo vsi, zato mu je bila položena v zibko. Ker imajo njegovi starši izletniško kmetijo, je, odkar pomni, goste, ki so prišli k njim, z avtobusom pričakal kar s harmoniko. »Pravzaprav se sploh ne spomnim časa, ko nisem igral nanjo,« doda Vlado, ki mu je najbolj pri srcu narodnozabavna glasba. Čeprav danes ljubezen do narodnozabavne glasbe povezuje oba, Maja prizna, da ji ta najprej ni bila najbolj pri srcu. »Bolj na začetku najine zveze me je med vožnjo v avtomobilu Vlado vprašal, kakšno glasbo poslušam. Rekla sem mu, da vse, razen narodnozabavne. A potem me je hitro potegnil v to zvrst.«
Izpostavljeno
Trajnostno, a zabavno: Prinesite hygge čarobnost v svoj dom!
Njuni glasbeni vzorniki so stari Avsenikovi pevci, med drugim Franc Koren in Danica Filiplič. »Če bova polovico tako dobra pevca kot oni, bo super,« skromno pripomni Maja, ki je že od mladih nog v pevskih zborih vselej pela prvi glas. Z Vladom tudi zdaj namensko prepevata pesmi z višjimi toni. »S tem se malce izoveva, vendar je pri tem treba tudi veliko vaditi. Z vajo sem tudi sama naredila marsikaj,« je dodala Maja.
V zadnjem letu zakonca nastopata tudi na manjših dogodkih in prireditvah, kjer največkrat pojeta stare ljudske pesmi. Večkrat sta že pela tudi v cerkvah, kjer k bogatosti zvoka veliko doda tudi akustika. »Prvič sva pela v cerkvi v Slovenskih Konjicah. Bila sem zelo živčna, a sem se potem navadila. Vlado ima na drugi strani s tem že veliko izkušenj, zato nikoli nima treme,« je povedala Maja in dodala, da za nastope na večjih dogodkih k sodelovanju rada povabita tudi prijatelje, s katerimi skupaj zaigrajo v polnejši glasbeni zasedbi.
Izdelava lesenih glasbil
A zakonca Ravničan nista rada le na glasbenih odrih, temveč glasbo rada pobliže spoznavata tudi iz ozadja. V svoji majhni delavnici v kletnih prostorih hiše namreč izdelujeta tudi lesena glasbila, predvsem kitare in kontrabase. Njihovo izdelavo je Vlado začel pred 15 leti. Kot je povedal, mu je kot srednješolcu to predstavljalo tudi dober zaslužek. »Zanimivo mi je izdelovati glasbila in jih prav tako igrati, ampak potem sem se naveličal izdelovati klasična glasbila. Ko sva se z Majo spoznala, sva zato začela delati tudi malo drugačna,« je povedal Vlado. Njuna glasbila niso posebna le zaradi svojega edinstvenega videza, temveč tudi zato, ker so skoraj v celoti narejena pri njiju doma. Prav tako sama izdelujeta stroje, ki jih potrebujeta za njihovo izdelavo. »Za nove kontrabase sva na primer potrebovala nov CNC-stroj, zato sva ga izdelala sama. Stvari si rada poenostaviva, zato si poskušava delo prilagoditi,« je povedal Vlado, ki mu delo z rokami ni tuje.
Da glasbila skoraj v celoti naredita sama, je po njunem mnenju velika prednost. »Na primer pri kontrabasih z izjemo zvočnika v notranjosti narediva vse sama, torej od noge do napenjalcev ... To so malenkosti, ki jih drugi proizvajalci večinoma kupijo. Ker jih midva izdelava sama, lahko vsako stvar prilagodiva posamezniku,« je še dodal. A tudi pri izdelavi glasbil se zakonca dopolnjujeta. Medtem ko Vlado večinoma skrbi za njihovo oblikovanje in izdelavo, Maja na glasbila pomaga dati blago, včasih tudi kaj pobarva ali »pošvasa«.
Hiša glasbe
Ker se njuno življenje skoraj v celoti vrti okoli glasbe, sta jo poskušala vpeti tudi v hišo. Že pri njeni obnovi sta načrtovala, da v njej ne bo odmevala le njuna glasba, temveč bo zidove zapolnil tudi zvok drugih glasbenikov. V dnevnem prostoru s kaminom namreč nameravata v prihodnjem letu gostiti manjše koncerte, na katerih se bodo lahko poslušalcem predstavili kakovostni glasbeniki, ki prihajajo predvsem iz vrst narodnozabavne in džezovske glasbe. »Na koncertih v najini dnevni sobi želiva ustvariti domače vzdušje za do 30 ljudi, ki cenijo kakovostno glasbo. Pravzaprav bo šlo za čisto preproste koncerte. Pripravila bova klopi in stole in skupaj bomo lahko v dnevni sobi poslušali glasbo ter v njej uživali,« je povedala Maja.
Z organizacijo majhnih koncertov, ki so bili Vladova dolgoletna želja, zakonca želita, da bi se poslušalci ob glasbi sprostili in spoznali tudi kakšnega novega glasbenika. »Ko si v glasbi tako na odru kot za njim, lahko glasbenike spoznaš v drugačni luči. Imava kar nekaj stikov s posamezniki, ki jih ljudje niso navajeni v ospredju, a so izjemno kakovostni ustvarjalci,« je poudaril Vlado in dodal, da bodo vsi koncerti tudi posneti. Še pred njimi si bodo lahko obiskovalci koncerta v zgornjem nadstropju hiše ogledali njun muzej glasbil, v katerem bosta predstavila tudi svojo pot njihovega izdelovanja. »Pri naju se vse začne in konča z glasbo. Ta nama pomeni res veliko,« še povesta zakonca, ki z igranjem na glasbila zdaj razvajata tudi svojo psičko, ki sta jo posvojila pred približno mesecem.
