Antioksidanti so snovi, ki upočasnijo ali preprečijo oksidacijo pomembnih celičnih sestavin na različne načine. Kot lovilci prostih radikalov se po reakciji z radikali pretvorijo v stabilnejše in manj škodljive radikale, ki jih telo izloči. Največkrat se antioksidanti, ko opravijo svoje delo, izrabijo. Nekateri (vitamin C in vitamin E) pa se obnovijo in ponovno vključijo v oksidacijske procese. Raziskave dokazujejo, da antioksidanti pomagajo zavirati razvoj nekaterih obolenj. Zmanjšujejo tveganje za razvoj raka, ateroskleroze in bolezni, ki so povezane s kajenjem (pljučni rak, bolezni srca in žilja). Upočasnijo tudi zamotnitev očesne leče (siva mrena). Izboljšujejo delovanje imunskega sistema, povečujejo telesne sposobnosti pri naporih in ohranjajo živčne celice.
Najbolj zastopana oblika antioksidantov
Polifenoli so skupina molekul z več fenolnimi obroči in so v naravi v tako rekoč vseh rastlinskih vrstah (sicer pa tudi v nekaterih vrstah insektov). Polifenoli so v naravi najbolj zastopana oblika antioksidantov in pogosto del našega jedilnika, saj se v velikih količinah nahajajo v sadju in zelenjavi, pa tudi v zelenem in črnem čaju, kavi, čokoladi, rdečem vinu, olivah in olivnem olju ter nekaterih oreških in začimbah. Antioksidativni učinki polifenolov so bili v zadnjih letih predmet številnih študij, ki so pokazale njihov pozitivni vpliv na preprečevanje srčno-žilnih bolezni, rakavih obolenj in osteoporoze, novejše raziskave pa omenjajo tudi varovalni učinek pred nevrodegenerativnimi boleznimi (Alzheimerjevo boleznijo) in diabetesom.
Kje najdemo antioksidante
Antioksidanti so lahko zelo različne snovi, največkrat pa gre za vitamine in minerale. Najdemo jih v praktično vsem sadju in zelenjavi, so pa nekateri antioksidanti močnejši od drugih (to pomeni, da so bolj reaktivni in hitreje reagirajo s prostimi radikali), prav tako kot nekatere vrste živil vsebujejo več antioksidantov kot druge. Na splošno velja: živila živalskega izvora ne vsebujejo antioksidantov, medtem ko jih živila rastlinskega izvora (predvsem sadje in zelenjava) vsebujejo veliko.
ORAC-lestvica s kakavom na čelu
ORAC-lestvica meri vsebnost antioksidantov v nekem živilu in po standardiziranem modelu določi število točk vsakemu merjenemu živilu. Najvišje na lestvici je pravi kakav (28.000 točk), ki velja za eno najbolj kompleksnih živil na svetu. Vseboval naj bi kar dvakrat več antioksidantov od rdečega vina in trikrat več od zelenega čaja, med njimi največ vitamina E, vitamina C in različnih flavonoidov. Na ORAC-lestvici kakavu sledijo aronija, katere sadiko dobimo tudi pri nas, nekatere vrste fižola in divje gozdne borovnice. Seveda so tudi ostale vrste sadja dober vir antioksidantov. Predvsem citrusi veljajo za »protiprehladno« sadje številka ena, ker vsebujejo velike količine vitamina C, vrh svoje sezone pa dosežejo v hladnejših mesecih. Takrat izbirajmo med pomarančami, limonami, mandarinami, grenivkami, pomelom in kumkvatom.
Divje jagodičevje
Temno jagodičevje, kot je črni ribez, aronija in divje ter gorske borovnice najbolj izstopajo po svoji visoki vsebnosti antioksidantov, ki zavirajo tvorbo prostih radikalov in preprečujejo številne sodobne bolezni. Morda niste vedeli, da prihaja najboljša zaščita pred soncem prav od znotraj – veliko antioksidantov v prehrani spodbuja naravno porjavitev in ščiti pred opeklinami, zato si poleti privoščimo veliko borovnic.
Čaj matcha
Matcha je vrsta zelenega čaja, katere pridelava je zahtevnejša od navadnih čajev. Najboljša in najkakovostnejša vrsta prihaja iz Japonske, od koder matcha tudi izvira. Pri navadnem zelenem čaju pijemo le infuzijo, zato ne zaužijemo vseh vitaminov in mineralov iz lista. Pri matchi pa dobimo mnogo več zdravilnih snovi, ker zaužijemo celoten list, poln antioksidantov, imenovanih polifenoli, ki pomagajo pri ohranjanju zdravega srca.
