Prekopavanje vrta je nujno zlo! Pa je res?
Na kratko – NE. Prekopavanje ne le da ni nujno, povzroči več problemov, kot jih reši. Ko z globokim prekopavanjem posežemo v njihov naravni habitat, mikroorganizmi, glive in preštevilne druge živali izgubijo svojo funkcijo v ekosistemu prsti. Mikroorganizme, ki surovine spreminjajo v rastlinam dostopne, in glive, ki te surovine prenašajo, izpostavimo soncu in zraku, kjer pa ne morejo preživeti.
Čas je, da nehate prekopavati vrt. To bo koristilo vašemu zdravju in tudi organizmom v tleh
Tako osiromašimo živo prst – kljub dodanim gnojilom. Rahla prst se s prvim deževjem zbije, in kar je še huje, sperejo se hranila. Pri pomanjkanju organske snovi v prsti ni medija za vezavo mineralnih snovi, zato se mineralna gnojila v prsti ne zadržijo dovolj dolgo, da bi koristila rastlinam. Preprosto rečeno: z mešanjem zemeljskih plasti povzročimo nestabilnost prsti. Zakaj bi si torej vsako leto znova ustvarjali razmere, ki narekujejo Sizifovo delo?
Alternativa prekopavanju #1: sajenje v debelo organsko zastirko
Kitajsko zelje v kompostni zastirki
Ta način je primeren predvsem za vzpostavitev novega vrta ali razširitev obstoječega. Bistvo tega načina je debelo zastiranje z organskim materialom, predvsem s slamo in listjem, občasno tudi s svežo pokošeno travo, ovčjo volno ali katerim drugim, delno predelanim organskim materialom. Pri tej tehniki je dela gotovo najmanj, saj vrt pripravimo kjerkoli samo z nalaganjem materiala v enakomerno debeli plasti (okoli 20 cm).
Sadike nato presajamo neposredno v zastirko, z dodanim kompostom. Zastirko razpremo tako, da naredimo jamico do tal, ki jih z lopatko porahljamo. Nato v jamico vsujemo kompost in posadimo sadiko. Na tako pripravljen vrt presajamo predvsem sadike plodovk, najraje buče, bučke ali paradižnik, zelo dobro pa se obnese tudi za krompir – gomolje položimo na pokošeno površino in vse skupaj na debelo zastremo s slamo ali z listjem.
Namig: Pri tej metodi je pogost problem izobilje škodljivcev. Da bo škodljivcev čim manj, zato poskrbite za raznovrstnost zasaditve z mešano setvijo z dobrimi sosedi.
Alternativa prekopavanju #2: zračenje in zastiranje s kompostno zastirko
Če smo s prvo tehniko začeli lani, lahko letos nadaljujemo s to. V tem letu, ko je iz travnika nastajal vrt, ste lahko pripravili več kupov komposta iz različnih organskih snovi v okolici. Ta kompost vam bo prišel zelo prav pri tej metodi, ki je primerna tako za obnovo obstoječega kot za vzpostavitev novega vrta brez prekopavanja.
Zračenje zemlje s širokimi vilami
Če želimo na obstoječem vrtu samo spremeniti način dela, je postopek zelo preprost. Najprej seveda odstranimo plevel s primernim orodjem. Če je zemlja zelo zbita, jo prezračimo z vilami. Zemlje ne obrnemo, samo dvignemo in zrahljamo vrhnjo plast (ta korak postane po nekaj sezonah pravilnega dela in ob dovoljšnih količinah komposta nepotreben). Na tako pripravljeno površino potresemo in po vrhu razporedimo kompost (najraje iz domače pridelave s postopkom vročega kompostiranja), približno 5–10 cm na debelo. Nato vsako leto dodamo novih 5 cm. Na tako pripravljeno gredico lahko neposredno sejemo ali presajamo sadike takoj po aplikaciji komposta.
Alternativa prekopavanju #3: dvignjene in visoke gredice
Tudi pri tej metodi velja pravilo brez prekopavanja z dodajanjem komposta, s to razliko, da je vrt v dveh nivojih. Od tal ločene gredice so primerne za vse sorte zelenjave, saj tako lažje omejimo preraščanje plevela in dostop škodljivcev, lažje postavljamo strukture in si omogočimo lažjo oskrbo gredic. Poti med gredicami lahko zastiramo ali pa posejemo z zelišči, rožami in travniškimi cvetočimi rastlinami, ki bodo privabljale opraševalce. Če načrtujemo primerno razdaljo, lahko med dvignjenimi ali visokimi gredicami kosimo tudi s kosilnico.
Za zastiranje potrebujemo večje količine komposta, zato material za pripravo komposta začnite zbirati že zdaj, če ga še nimate dovolj.
Višina gredice je odvisna predvsem od vaših potreb in zmožnosti oskrbe. Če je vaš cilj zgolj ločiti poti od gredic, je 20 cm povsem dovolj visoko. Računajte tako: višja ko je greda, več materiala potrebujete, da jo napolnite. Če ni potrebe, ne pretiravajte.
Delo z orodjem in vrtno orodje nove generacije
Veliko vrtnarjem se zameri tudi vrtno orodje, ki jim je na voljo. Stare, težke dedkove motike na prekratkih ročajih nam hitro povedo, da udobje nekoč ni bilo časti vredno. Ni se treba daleč obrniti, da vidimo posledice takšnega prepričanja. Naši (stari) starši so zmučeni, izgarani, prelomljeni, ker živijo v prepričanju, da mora včasih pač boleti. »Če nočeš, da boli, se pa usedi na traktor!«
Pomagajte si z orodjem, ki preverjeno ponuja inovativne rešitve, s katerimi razbremenjujemo telo.
Res pa je, da je na trgu vedno več učinkovitih rešitev, ki pa jih žal v množici neuporabnih »pripomočkov« zelo težko prepoznamo. V tem primeru je najbolje poslušati nasvet prijatelja oz. nekoga, ki mu glede tega zaupate. Saj si vsi delimo isto izkušnjo, zakaj si ne bi pomagali? Naj sam omenim nekaj vrst orodja, za katere lahko s svojimi izkušnjami potrdim, da so zelo učinkovite pri lajšanju vrtičkarskih bolečin – to so ploskorezna motika OriPro, široke vile za zračenje zemlje OriFork, nihajna motika in pravi vrtnarski nož.
