Postajo so sicer začeli seliti že pred slabim mesecem, ko se je na jugu začelo odpirati ogromno brezno, zaradi katerega je obstajala nevarnost, da se bo celoten del ledene police s postajo vred odlomil in pristal v morju.
Postajo Halley VI, ki je sestavljena iz osmih ločenih modulov, je na srečo preprosto razstaviti. S pomočjo hidravličnih nog, na katere so pritrjeni smučem podobni nastavki, pa je te module po ledu mogoče razmeroma hitro premikati. Selitev, ki so jo začeli na začetku decembra lani, je zdaj v zaključni fazi, saj morajo na novo območje odvleči le še en modul. Vendar je zdaj zaradi pojava te nove razpoke, ki se širi precej hitreje, situacija bistveno bolj nepredvidljiva. Ko so razpoko znanstveniki 31. oktobra lani odkrili, je v dolžino merila 22 kilometrov, v dobrih dveh mesecih pa se je povečala na kar 44 kilometrov.
Na postaji trenutno deluje 88 oseb, vendar bi moralo po načrtih tam prezimiti zgolj 16 znanstvenikov. V zimskih mesecih tam vladajo izjemno nizke temperature (od -20 do -50 stopinj Celzija) in popolna tema. Te razmere bi v primeru kakršne koli nesreče popolnoma onemogočile vse reševalne akcije, zato bo moralo do marca postajo zapustiti celotno osebje, vrnili pa se bodo lahko šele novembra, ko se na južni polobli začne poletje.