Znanstveniki menijo, da je asteroid 16 Psiha nekoč tvoril jedro starodavnega planeta v velikosti Marsa, ki pa je po vrsti izjemno močnih trkov z drugimi telesi v osončju izgubil svojo zunanjo skorjo. Leži v asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom ter ni podoben nobenemu drugemu telesu v našem osončju.
Načrt je zanimiv tudi zato, ker o asteroidu vemo zelo malo. Znanstveniki na podlagi lanskih posnetkov Nasinega infrardečega teleskopa na primer domnevajo, da bi lahko na njegovem površju obstajala celo voda.
Domnevajo tudi, da je nastal v zgodnji fazi oblikovanja našega osončja, in sicer »zgolj« 10 milijonov let po rojstvu Sonca. Zato menijo, da bi lahko razkril mnoge podrobnosti v zvezi z nastankom planetov v našem sončnem sistemu. Poudarjajo še, da bi misija lahko prispevala tudi k boljšemu razumevanju Zemljinega jedra, tako nam ne bi bilo treba vrtati tisoče kilometrov pod površje.
Misijo, ki so jo zdaj potrdili, je leta 2015 predlagala ekipa iz Državne univerze v Arizoni, vodi pa jo planetarna znanstvenica Lindy Elkins-Tanton. V skladu z načrtom bi lahko sonda na pot odpotovala že leta 2023, asteroid pa dosegla do leta 2030. Tam bi 20 mesecev krožila v orbiti ter posnela vrsto posnetkov, proučila njegovo sestavo in izmerila moč magnetnega polja.
