Opremljen z nadgrajenimi podatki s satelita, ki je opazoval kozmično mikrovalovno ozadje – nekakšen fosilni prsni odtis velikega poka – je posnel bolj dovršen zvočni zapis.
Zvočni učinek je podoben zvenenju planeta ob potresu jakosti 9, kot ga opisujejo seizmologi, le da je v tem primeru zvenenje napolnjevalo celotno vesolje, preden je to zraslo do nedoumljivih razsežnosti. Bolj ko so se valovne dolžine razpotegovale, nižji je bil zvok.