O tem je govoril že Einstein, in sicer v svoji teoriji o relativnosti, posledica katere je upogibanje svetlobe zaradi gravitacije. Z gravitacijskim lečenjem so znanstveniki uspeli določiti maso obeh zvezd.
To je prvo beleženje tovrstnega pojava v binarnih zvezdnih sistemih, katerega se neposredno tiče Einsteinova teorija o relativnosti. Mrtva zvezda oziroma bela pritlikavka je iztrošeno jedro nekdanje zvezde, kot je denimo naše sonce. Ujeta je v nekakšen ples s svojo rdečo partnerico; čeprav je bela pritlikavka fizično manjša od rdeče, je temu navkljub masivnejša. Ko je bela pritlikavka prečila pot rdeči, je njena gravitacija opazno ukrivila zvezdno svetlobo.
Bela pritlikavka je podobne velikosti kot Zemlja, vendar je njena masa podobna sončevi, zato rdeča kroži okoli nje. Krog zaključi v zgolj 1,4 dneva, zato znanstveniki domnevajo, da je morala rdeča pritlikavka opraviti predhodno fazo kroženja okoli zvezde, iz katere je nastala bela.
Kratek cikel nadalje pomeni, da so rdeči pritlikavki šteti dnevi: v nekaj milijardah let bo gravitacija mrtve zvezde rdečo oropala njenega sestava, ki bo nato sčasoma tvoril akrecijski disk okoli bele pritlikavke.
