Levi morda velja za kralje živali, a se v povprečju le eden od njihovih štirih lovov izkaže za uspešnega. Morski psi že milijone let kraljujejo na vrhu prehranjevalne verige, pa vseeno polovica njihovih poskusov lova spodleti.
Nato pa so tu še kačji pastirji, ki se zdijo nežni in krhki in so eden izmed redkih redov žuželk, ki se ljudem zdijo očesu prijazne, a so plenilci čez in čez in v živalskem svetu pri tem verjetno najbolj uspešni.
Plen prestrežejo med letom z nevideno natančnostjo. So dnevne živali, ki se v celoti zanašajo na vid. Njihove sestavljene oči so zelo občutljive na premike in so zaslužne za njihovo natančnost pri lovu, plena pa se lotevajo z močnimi nogami. Njihov apetit naj bi bil praktično neomejen – na Harvardu so opazovali kačjega pastirja, ki je zaporedoma pojedel trideset muh. Večinoma se prehranjujejo z manjšimi mušicami in komarji.
Kačji pastirji so sposobni pravih zračnih akrobacij, lebdenja in vzratnega letenja, kar jim omogočajo neodvisno oživčena krila, katere lahko tako premikajo ločeno od ostalih. V zraku zmorejo hitrosti okrog petdesetih kilometrov na uro. Že ličinke kačjega pastirja so plenilske, saj za lov uporabljajo svojo spodnjo ustno, katero lahko bliskovito iztegnejo. Iz nje rastejo majhni zobci, na katere se nato nabode plen.
Raziskovalci so nedavno odkrili, da je naveza možganov, oči in kril ključna za njegovo enkratno sposobnost lova. Izpostavili so skorajda človeško zmožnost selektivne pozornosti, saj se lahko osredotočijo na zgolj eno žuželko v roju.
Nadalje so odkrili vezje šestnajstih nevronov, ki povezujejo možgane kačjega pastirja z letalnim motorjem v prsnem košu. To vezje jim omogoča sledenje premikajoče se tarče in izračuna prestrezno pot ter posledično prilagoditev poti.
Etimologi ugotavljajo, da tovrstni način lova ni toliko lov kot tak, ampak prej zaseda, saj naj bi se kačji pastir tarči približal od zadaj in od spodaj, brez da bi ta vedela, kaj se dogaja.
