Sejo naj bi prekinili in nato nadaljevali maja, ko bo na podlagi novih izračunov jasno, ali je fiskalno pravilo v ustavo moč vnesti po sedanjem predlogu. Bo pa o tem v četrtek pred sejo znova odločal politični vrh.
Končnih odločitev tako tudi po več kot treh urah pogovorov med političnimi voditelji ni bilo. Saga o fiskalnem pravilu se sicer vleče že vse od začetka lanskega leta, začetno načelno soglasje strank pa se je nato skrhalo.
Bratuškova je po koncu sestanka povedala, da je bilo predstavljenih več predlogov, kako do rešitve, a bo glede končnega dogovora potrebno še odločanje po poslanskih skupinah.
Sestanki poslanskih skupin naj bi bili v četrtek dopoldne, nato pa naj bi se spet srečali predsedniki strank in vodje poslanskih skupin.
Na mizi je po besedah Bratuškove vrsta vprašanj, za odgovor na njih pa so potrebni novi izračuni na podlagi novih makroekonomskih izhodišč. Ta so se namreč v zadnjem času poslabšala.
Ti izračuni bodo podlaga za to, ali je fiskalno pravilo moč uveljaviti že leta 2015 ali je treba njegovo uveljavitev preložiti. Danes se je omenjalo, da bi uveljavitev prestavili na 2017.
Na četrtkovem sestanku vrha politike naj bi padla tudi odločitev glede poteka četrtkove izredne seje DZ.
Iz besed Bratuškove o usodi četrtkove seje ni bilo mogoče sklepati, več pa je po sestanku povedal predsednik SLS Franc Bogovič.
Ta je na današnjem sestanku predlagal, da se stranke ob zavedanju, da je fiskalno pravilo v Sloveniji nujno treba vnesti v ustavo, dogovorijo, da v četrtek prekinejo sejo in ne glasujejo o spremembi ustave.
Če glasovanje ne bi bilo uspešno in trenutno besedilo ne bi dobilo dvotretjinske podpore, v tem mandatu DZ o tem vprašanju ne bi mogli več odločati. Politika se strinja, da bi bilo to v teh časih povišane negotovosti in okrepljenega pritiska finančnih trgov na Slovenijo zelo slab signal.
Sejo DZ bi nato po Bogovičevem nadaljevali v tednu od 6. do 10. maja, in v kolikor bi na podlagi novih izračunov ugotovili, da fiskalnega pravila v sedanji obliki ni moč uveljaviti, bi se razprava vrnila na ustavno komisijo. Tam bi besedilo lahko popravili, nato pa naj bi do konca maja pravilo vnesli v ustavo.
Bratuškova je sicer današnje pogovore označila kot zelo konstruktivne, šli pa naj bi v smer, da je fiskalno pravilo za stranke sprejemljivo.
Ostali predstavniki strank po srečanju izjav niso dajali, je pa slišati, da v SDS s takšnim kompromisom niso zadovoljni. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je danes poudaril, da vrnitev vnosa fiskalnega pravila v ustavo na ustavno komisijo glede na poslovniška določila ni možna.
V SDS vnos fiskalnega pravila v ustavo vidijo kot "zadnji as, zadnji adut, ki ga ima Slovenija v rokavu", da si izboljša mednarodni položaj, zaupanje in ocene bonitetnih hiš. Zato se zavzemajo za čimprejšnji sprejem in implementacijo vpisa pravila v ustavo.
V SD pa so do vnosa pravila v ustavo že več čas skeptični. "Zdaj so potrebni pravi ukrepi, ki bodo pomagali pri finančni konsolidaciji, šele potem se lahko pogovarjamo o kakšnih dolgoročnih ukrepih, kot je denimo zapis v ustavo," je nedavno dejal vodja poslanske skupine SD Matjaž Han.
In o čem naj bi poslanci na četrtkovi izredni seji DZ sploh odločali? V skladu s predlogom za vnos fiskalnega pravila v ustavo, ki je obstal na zadnji stopnički v DZ, morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku.
Pod proračuni države so mišljeni državni proračun, zdravstvena in pokojninska blagajna, proračuni lokalnih skupnosti ter neposredni uporabniki državnega in lokalnih proračunov, ki se več kot 50-odstotno financirajo iz javnofinančnih sredstev.
Od tega načela se lahko začasno odstopi samo v izjemnih okoliščinah za državo, merila za določitev izjemnih okoliščin in način ravnanja v teh primerih pa bo določal izvedbeni zakon, ki bi ga DZ v primeru spremembe ustave prav tako moral izglasovati z dvotretjinsko večino.
V skladu z evropsko medvladno pogodbo o fiskalnem paktu se izjemne okoliščine opredeljujejo kot neobičajni dogodek, na katerega država ne more vplivati in ima pomembne posledice za javne finance (na primer naravna nesreča), ali pa obdobje resnega upada gospodarske dejavnosti. Tak začasni odklon pri tem ne sme ogroziti srednjeročne fiskalne vzdržnosti.
Izvajanje fiskalnega pravila v praksi naj bi natančno opredeljeval izvedbeni zakon. Trenutni predlog predvideva, da se izvedbeni zakon sprejme v šestih mesecih od uveljavitve spremembe ustave.
Fiskalno pravilo in izvedbeni zakon bi se po sedanjem predlogu prvič uporabila za pripravo proračuna za 2015, dotlej pa naj bi se proračunska politika vodila tako, da bo ta cilj mogoče doseči.
