Nedavno odkritje nudi nov vpogled v svet vonja in njegove širše vloge, ki je bila povečini podcenjena. Znanstveniki so dognali, da tako srce kot kri, pljuča in razne druge celice v človeškem telesu premorejo receptorje za vonj, podobne tistim v nosu.
Do sedaj je pač veljalo, da ima nos nekakšen monopol nad vohalni receptorji. Nameščeni v posebne celice v sluzastem predelu vohalnega epitela v ozadju nosa, lovijo kemijske spojine, ključne za vonjanje hrane in drugih substanc. Te molekule se povežejo z receptorji in tako sprožijo verigo biokemičnih reakcij, ki jih možgani prepoznajo kot samosvoje vonjave.
Zato se je za pravo presenečenje izkazalo odkritje receptorjev za vonj na celicah, ki niso vohalne. Zaenkrat znanstveniki še nimajo odgovora na vprašanje, če denimo srce vonja hrano, ko se ta v spremenjeni obliki premika iz želodca v krvni obtok.
Vohalne molekule privlačijo primarne krvne celice, vendar zaenkrat še ni znano, če se te proti vohalnim molekulam premikajo samo v nosu ali tudi drugod v telesu.
Od okrog tisoč receptorjev v človeškem telesu je osemsto takih, ki so sklopljeni s proteinom G. Polovica od teh jih zaznava in prevaja arome, okušanju pa jih je namenjenih zgolj sedemindvajset.
