Kaj je v vaše življenje prinesla čuječnost?
Z vadbo čuječnostne meditacije se mi je odprl nov pogled na svet in moje mesto v njem. Začel sem se dotikati in spoznavati globlje dele sebe ter prihajati v stik z notranjim mirom. Našel sem precej odgovorov na pomembna vprašanja, ki sem si jih zastavljal, in začel jemati svoje življenje, zdravje in dobro počutje v svoje roke.
Kaj je za vas čuječnost?
Čuječnost mi pomeni, da dneve preživljam s povečanim zavedanjem tega, kako se počutim in kakšne izbire sprejemam, kaj delam, kako razmišljam, kaj vpliva na moje izbire in v kakšnem odnosu sem s sabo ter vsem, kar me obdaja. Z nenehnim spominjanjem na pomembnost takega načina življenja in zavedanjem, da ljudje ter nasploh vsa bitja in narava nismo osamljeni otoki, ampak povezani in pomembno sovplivamo.
Zakaj ste napisali knjigo Čuječnost?
Založba Mladinska knjiga je izrazila željo, jaz pa sem čutil potrebo deliti svojo pozitivno izkušnjo in izkušnje mojih tečajnikov. Napisal sem praktično knjigo in z njo še dodatno poudaril uradno vadbo, ki je z razširjenostjo začenjala izgubljati pomen in globino. Opažal sem rast teoretičnega in površinskega pristopa k sicer praktični tematiki. Kljub navidezni preprostosti dejanska vadba čuječnosti, krepitev te sposobnosti, ki jo imamo vsi bolj ali manj razvito, še zdaleč ni lahka. Prej nasprotno. Po besedah dr. Jona Kabata-Zinna, utemeljitelja čuječnosti, je to najtežje delo, hkrati pa največ ponudi.
Se vam zdi, da se lahko iz knjige naučimo dovolj? Vi, recimo, ste se izobraževali kar pri utemeljitelju čuječnostnega programa za obvladovanje stresa …
Običajno je lažje in hitreje, če se vadbe lotimo in jo vzdržujemo v družbi usposobljenega učitelja ali bolj izkušenega vaditelja. A to vedno ni mogoče, takrat pa knjiga zelo prav pride. Tudi kot del motivacije in spremljevalec udeležbe na tečaju.
Bi rekli, da je količina stresa povezana s tem, kako zahtevno službo imamo?
Količina stresa je povezana s tem, kako stresno nekaj dojemamo. Isto delovno mesto v istem kolektivu lahko nekomu predstavlja velik stres, drugemu pa dobrodošel izziv in smisel. Seveda smo lahko deležni drugačnih zunanjih pritiskov kot sodelavci, a pogosto so glavni vir stresa notranji pritiski, ki si jih ustvarjamo sami in so posledica naših dednih danosti, izkušenj, vzgoje, šolanja, prepričanj, načina razmišljanja … Pomembno je, koliko službo nosimo domov, ali smo jo sposobni pustiti pred vrati doma, koliko časa namenjamo negovanju sebe in svojih potreb, jih sploh prepoznavamo, kako med delovnim časom upravljamo s stresom in koliko počitka si vzamemo, kako vešči smo v postavljanju mej, prepoznavanju in ustreznem izražanju ter uravnavanju potreb in čustev.
Stres sta tudi poroka in selitev … Ali stres, ki je povezan z enkratnimi dogodki, rešujemo drugače kot tistega, povezanega z redno službo?
Nevaren je kronični stres, ki lahko v majhnih količinah, a zaradi nenehne obremenitve organizma pripelje do izgorelosti in psihofizičnega zloma, saj organizem ni več sposoben prilagajanja in ohranjanja ravnovesja – breme je postalo preveliko.
V zadnjem času je čedalje več izgorelih ljudi. Ampak zanimivo je, da je med njimi veliko takih, ki so vsakodnevno fizično dejavni in v naravi. Torej zgolj bivanje v naravi ne pomaga, kajne?
Ustrezno in redno gibanje, zdrave navade prehranjevanja in podpornega druženja lahko zelo pripomorejo h kakovosti življenja in zniževanju stresa, a običajno ne vključujejo sistematičnega in namenskega posvečanja pozornosti globinam naše duševnosti, kjer »domujejo« teme, ki se se jih sramujemo, nas obremenjujejo in bi se jim najraje izognili. Morda tudi tako, da se na zunaj zaposlimo, z nečim zamotimo, čeprav na prvi pogled zdravim, da se nam le ni treba ukvarjati z izvori stresa in bolečine.
Kdaj pa se vi osebno še znajdete v stresu?
Stres še občutim, a mi vadba čuječnosti pomaga pri jasnejšem pogledu na sebe in svet, zato je stresa manj kot včasih, je manj močan, traja manj časa ali ga v nekaterih primerih sploh ni več. A čuječnost razumem kot življenjski projekt, proces nenehne vadbe in krepitve potrpežljivost, vztrajnosti, sprejemanja, prijaznost in naklonjenost do sebe, drugih in tega, kar doživljam.
