Kako se je pred leti vse skupaj pravzaprav začelo?
Takrat so me skoraj tik pred zdajci poklicali in rekli: »Ti, mi bomo imeli eno oddajo na televiziji. Bi bila pripravljena sodelovati?« Celotna podoba oddaje mi je bila takrat predstavljena zelo površno. Nekako v smislu: »Malo bomo predvajali videospote, vmes se bo kaj povedalo.« Zaradi tega sem imela takrat glede vsega skupaj nekaj pomislekov. Ko so mi sporočili, da bo oddaja na sporedu ob 13. uri, sem bila glede vsega še bolj v dvomih. Takoj se mi je porodilo vprašanje, kako bi lahko kontaktna oddaja, ki bo na sporedu ob 13. uri, in to med tednom, sploh lahko zaživela. Bila sem močno presenečena, ko je bilo že prvi dan toliko klicev. Pozneje je postala oddaja zelo gledana. Mislim, da tega ni pričakoval nihče, ne mi voditelji ne preostali, ki so sodelovali pri nastanku oddaje.
Kaj mislite, da je bil razlog uspeha?
Mislim, da je razlog predvsem v preprostem pristopu. Pri vsem skupaj ni bilo nobenih filozofij. Mislim, da so zaradi tega ljudje to nekako »zapopadli«, kot temu rada sama rečem. Poleg tega je ravno komunikacija z ljudmi, ki smo jo imeli takratni voditelji oddaje z ljudmi oziroma gledalkami in gledalci, tista, ki je danes v medijih najbolj manjka. Mediji danes preveč snemajo vnaprej, posledično pa se ljudje počutijo nekako odrinjeni od dogajanja. Ljudje hrepenijo po tem stiku, mi pa smo jim ga takrat v oddaji Iz domače skrinje dali. Ljudje so lahko poklicali, si zaželeli, da jim predvajamo želeno glasbo oziroma videospot, mi smo pa z njimi še malo poklepetali. Mislim, da je bil ravno to razlog za uspeh.
Voditeljska ekipa je bila malce nenavadna. Je bil vzrok priljubljenosti morda tudi v tej drugačnosti?
Zagotovo. Vsak izmed nas je imel takrat svojstven pristop in zaradi tega svoj krog ljudi, ki so radi spregovorili ravno z njim. Vsak od nas je bil poseben na svoj način. Ravno tega danes ni, to ljudje pogrešajo. Vsi skupaj smo bili včasih tudi neke vrste tolažniki, ko je kdo poklical v oddajo, razkril svoje težave, mi pa smo mu poskušali z lepo besedo polepšati dan. Danes ljudem prek medijev ne prinašamo več ničesar pozitivnega.
Mislite, da je že čas, da bi tovrstna oddaja spet dobila priložnost v medijih?
Prepričana sem, da ja! Je pa res, da mora biti voditelj, ki vodi tovrstno oddajo, iznajdljiv in predvsem iskren. To, da si pred kamero iskren, je najpomembnejše, sicer ti ljudje ne morejo in ti ne bodo verjeli.
Je torej zdaj na televiziji preveč neiskrenosti?
Če je nekdo televizijski voditelj oziroma se kakorkoli pojavlja na televiziji, še ne pomeni, da mora biti »narejen«, izumetničen. Zakaj? Saj smo vsi le ljudje! Sama na televiziji pogrešam ravno sproščenost in odkritost.
Morda je res že čas, da bi odgovorni začeli razmišljati, da bi ponovno dali priložnost pristni, neizumetničeni kontaktni glasbeni oddaji, jo uvrstili v televizijsko programsko shemo in tako v slovenski medijski prostor vnesli tisto, kar ljudje pogrešajo. S tem bi se vsaj malo približali gledalcem, ki si glede na povedano in izkušeno to tudi resnično želijo. Saj ni tako težko ... En resničnostni šov manj, pa bi šlo, mar ne?!
