PATELOFEMORALNI SINDROM ALI TEKAŠKO KOLENO
Gre za eno pogostejših tekaških poškodb, pri kateri se pojavlja bolečina v sprednjem delu kolena in pod pogačico. Vzrok je draženje hrustanca na notranji strani pogačice, ki ga lahko povzročijo pretirana aktivnost, šibke stegenske mišice, obrabljen hrustanec in drugo. Osnovna značilnost te poškodbe je, da se koleno, ko stopimo na tla, čezmerno in prehitro krči. Lahko bi rekli, da prihaja do klecanja kolena. Sicer se s tovrstno poškodbo pogosto srečujejo tekači s čezmerno pronacijo ter slabo okrepljenimi stegenskimi in zadnjičnimi mišicami. Bolečine se lahko pojavijo med daljšim tekom ali po njem, včasih s tekom celo izginejo, a se hitro spet vrnejo. Boleče pa je lahko tudi daljše sedenje in vzpenjanje oziroma spuščanje po stopnicah oziroma hribu. Tek vsekakor odpade, saj bi lahko tako poškodbo še poslabšali. Priporočata se počitek in hlajenje prizadetega predela z ledom.
VNETJE AHILOVE TETIVE
Ahilova tetiva je kita, ki povezuje glavni mišici meč z zadnjo stranjo petne kosti. Če je preobremenjena, se znotraj nje pojavijo številne mikropoškodbe, to pa posledično vodi v vnetno reakcijo. Če je vnetje dolgotrajno, lahko tudi to povzroči ustvarjanje brazgotinastega tkiva, ki dodatno poslabša delovanje tetive. Pri izjemni obremenitvi pa se kita lahko tudi natrga ali celo popolnoma pretrga. Poškodba se pojavi pri tekačih, ki precenijo svoje zmožnosti in prehitro povečajo dolžino teka, predvsem pa, kadar pretiravajo s hitrimi teki ali teki v klanec oziroma kadar prehitro spreminjajo način stopanja na prednji del stopala. Značilno mesto vnetja ahilove tetive je sicer približno pet centimetrov nad narastiščem na peto. Če boste težavo zaznali zgodaj in boste za nekaj dni opustili treninge, je možno, da se bo vnetje hitro pomirilo. Seveda pa je ob hujših težavah dobro obiskati zdravnika, ki bo ocenil stanje in predpisal ustrezno zdravljenje.
SINDROM TRENJA ILIOTIBIALNE VEZI (ITBS)
Iliotibialna vez je pritrjena na koleno ter pomaga stabilizirati in premikati sklep. Če njeno delovanje iz takih ali drugačnih razlogov ni optimalno, seveda to občutimo. Lahko se zategne ali drgne ob kost, in tako postane kakršnokoli gibanje kolena boleče. Poškodba je pogosta pri tekačih, ki pretiravajo s treningi, pogosto tečejo po nagnjenih površinah oziroma po hribu navzdol, nosijo neustrezno obutev in podobno. Bolečina se pojavi med tekom in je sprva mila ter izgine, ko se razhodite. Če se poškodba povsem razvije, pa utegne biti boleča že sama hoja, najbolj pa vzpon ali spust po stopnicah oziroma hribu. Ker gre za trdovratno poškodbo, je dobro, da vzamemo resno že prve opozorilne znake in se za nekaj dni odpovemo treningom. Sicer lahko boleče mesto hladimo z ledom, v redkih primerih smo zaradi bolečin prisiljeni poseči tudi po protibolečinskih tabletah.
STRESNE FRAKTURE
Stresne frakture ali počenje kosti se po navadi razvijejo kot posledica dolgotrajnega, ponavljajočega se obremenjevanja kosti. Pri tekačih se to pogosto dogaja zaradi prehitrega povečanja intenzivnosti in količine treninga. Stresne frakture sicer najpogosteje nastanejo na področju pokostnice ali kosti stopala. Velikokrat so vzrok preveč intenzivni in preobsežni tekaški treningi. Telo namreč potrebuje počitek, da se tkivo regenerira in lahko sledi vašim zahtevam. Ob teh poškodbah tek seveda odpade, in to za kar nekaj časa. Koliko časa boste zdravili poškodbo in kako, vam bo po natančnem pregledu lahko povedal le zdravnik. A tudi po tem, ko boste poškodbo pozdravili, se boste morali k teku vrniti počasi in postopoma. Trenirati boste lahko začeli šele po tem, ko boste posledice poškodbe popolnoma odpravili. Do takrat pa lahko kondicijo vzdržujete s športi, ki neposredno ne obremenjujejo prizadetega predela telesa.
PLANTARNI FASCIITIS
Ta poškodba je posledica preobremenitve veznega tkiva, ki poteka od pete proti prstom, kar privede do bolečine in vnetja oziroma tako imenovanega plantarnega fasciitisa. Po navadi so zanj najbolj dovzetni tekači, ki imajo zelo visok ali zelo nizek stopalni lok, prav tako tisti s čezmerno pronacijo, ki prehitro povečujejo svoje tekaške razdalje oziroma količino treninga, ali pa poškodba nastane ob prehitrem povečanju dolžine teka, ob pogostih tekih v klanec ter hitrejših tekih. Bolečino boste morda najprej začeli opažati zjutraj, ko boste vstali iz postelje in stopili na nogo, ali po daljšem sedenju ter seveda tudi, ko boste začeli teči. Pri bolj napredovali poškodbi pa je bolečina prisotna ves čas in ne izgine niti po ogrevanju. Plantarni fasciitis je ena bolj trdovratnih poškodb, in če že ob prvih znakih ne prenehate teči in si ne privoščite počitka, jo lahko izjemno poslabšate ter podaljšate čas okrevanja.
PRVA POMOČ
Ste se poškodovali in se sprašujete, kako lahko vsaj za prvo silo omilite težave? Predlagamo vam metodo R. I. C. E., ki pomeni naslednje:
Počitek oziroma Rest: Telo potrebuje počitek, da se lahko ustrezno regenerira; če ste poškodovani, še toliko bolj, zato mu ga le privoščite.
Hlajenje oziroma Ice: Hlajenje prizadetega mesta bo pomagalo zmanjšati vnetje in bolečino. Hlajenje v kombinaciji z virom toplote pa lahko tudi pospeši pretok krvi in s tem okrevanje.
Povijanje oziroma Compression: Povijanje zmanjša zatekanje, ki se lahko pojavi na prizadetem mestu. Za povijanje uporabite elastičen povoj, ki ga ne smete preveč zategniti, ali kompresijske nogavice.
Privzdig oziroma Elevation: Privzdig poškodovane okončine pomaga zmanjšati otekanje, saj poveča dotok krvi v krvni obtok. Če je bolečina res huda, pa lahko za lajšanje te vzamete kakšno protibolečinsko tableto ali morda uporabite kremo.
VNETJE POKOSTNICE
Pri vnetju pokostnice se vname vezivno tkivo zgornje plasti kosti. Pri tekačih se bolečina najpogosteje pojavi na notranji strani golenice, na predelu, kjer se mišica prirašča na kost. Poškodba je posledica prehitrega povečanja količine oziroma dolžine treningov in se pogosto pojavi pri novopečenih tekačih ali tistih, ki se po dolgem obdobju neaktivnosti vračajo na treninge. Težave sicer lahko povzročijo tudi neustrezni, preveč obrabljeni tekaški copati, ki vam ne morejo več zagotavljati ustrezne opore. Bolečina je lahko sprva blaga, a jo je vseeno težko ne zaznati. Po navadi se pojavi med tekom, a preneha po koncu tega. Napredovala poškodba je seveda lahko veliko bolj boleča in ne poneha niti, kadar mirujemo. Že ob prvih znakih težav je dobro zmanjšati intenzivnost tekaških treningov. Še bolje je, če se jim za nekaj dni odpoveste in pustite nogam, da se spočijejo, ter izvajate športe, pri katerih prizadete noge ne boste obremenjevali. V tem primeru je tudi več možnosti, da boste preprečili hujše težave in se zato hitreje vrnili na trening. Na trening se lahko vrnemo, ko je poškodba odpravljena in bolečina ni več prisotna. To lahko traja nekaj dni, tednov ali celo mesecev, odvisno od intenzivnosti poškodbe.
