Ste ob vsakem najmanjšem naporu zadihani, vas nenehno sili h kašlju ali ste povsem brez sape že po nekaj korakih? Kljub vsemu naštetemu se tudi pljučni bolniki ne bi smeli zasedeti in zaležati na kavču, temveč po svojih najboljših močeh vztrajati pri gibanju. Seveda pa je vadbo treba prilagoditi temu, katera pljučna bolezen vas pesti: astma, KOPB ali morda pljučna fibroza. Poglejmo torej nekaj ključnih vprašanj in odgovorov, kako gibanje vpliva na dihalni sistem in kako lahko blagodejno pripomore k vašemu počutju.
Katera telovadba in koliko?
Katerakoli vrsta telesne aktivnosti šteje za telovadbo. Lahko je to uveljavljen šport, kot so plavanje, tek, tenis, ali pa hiter sprehod, vrtnarjenje, čiščenje stanovanja in podobno. Priporočena količina telovadbe je petkrat na teden po 30 minut, pri čemer naj bi zdrav človek hodil v tempu med 4 in 6 km na uro, pljučni bolnik pa s takšno hitrostjo, da bi bil ob tem zmerno zadihan.
Kaj se zgodi z mojimi pljuči, kadar telovadim?
Med vadbo se aktivirata dva pomembna organa: srce in pljuča. Pljuča dovajajo telesu kisik, s tem zagotavljajo energijo, in odvajajo ogljikov dioksid. Da sledijo povečanim potrebam, se dihanje med vadbo pospeši s 15-krat na minuto (12 litrov zraka) na 40- do 60-krat na minuto (100 litrov zraka), istočasno se pospeši tudi kroženje krvi.
Če so vaša pljuča zdrava, imate veliko dihalno rezervo (kapaciteto): po vadbi se morda počutite brez sape, nimate pa tako imenovane »kratke sape«. Pri zmanjšani pljučni kapaciteti pa porabite velik del svojih dihalnih rezerv, kar daje občutek, da ste brez zraka, kar je neprijetno, običajno pa ni smrtno nevarno.
Kaj lahko storim, da pomagam pljučem med vadbo?
Za ohranjanje zdravih pljuč je najpomembnejše, da pazite nanje. Kajenje bo zmanjšalo vašo zmožnost za gibanje. Če prenehate kaditi, boste sposobni telovaditi dlje in intenzivneje že prej kot v dveh tednih po zadnji prižgani cigareti.
Ali lahko telovadba povzroči težave s pljuči?
Ljudje, ki zelo intenzivno trenirajo ali redno telovadijo v določenih okoljih, lahko tvegajo razvoj astme ali stanja, poznanega kot bronhialna hiperodzivnost (ovirane dihalne poti). Znanstveniki menijo, da se to zgodi zaradi škodljivih snovi v okolju treninga, denimo klora v plavalnih bazenih ali mrzlega zraka na smučiščih. Vzdržljivostni športniki običajno vdihnejo več škodljivih snovi, ker so jim tudi dlje časa izpostavljeni.
Če opazim težavo, kako naj ukrepam?
Pomembno se je zavedati simptomov, povezanih s pljuči, na primer kašlja, pomanjkanja sape, utrujenosti, in čim prej obiskati zdravnika. Ta vas bo napotil na spirometrični test, ki preverja vaše dihanje in diagnosticira težave s pljuči.
Vadba ob pogostih pljučnih boleznih
Ljudje z diagnosticiranimi boleznimi pljuč lahko simptome bolezni z redno vadbo zelo omilite. Žal pa se dostikrat zgodi, da ravno takšni posamezniki nimajo motivacije za rekreacijo, saj na začetku hitro ostanejo brez sape ali pa se bojijo, da bodo poslabšali bolezen. Tako so namesto vse bolj vse manj aktivni in sčasoma jim že najpreprostejše dnevne obveznosti povzročajo težave.
Najbolje se je posvetovati z zdravnikom ali fizioterapevtom, preden se lotite športa, saj morate obliko vadbe prilagoditi svojim sposobnostim, da bo varna. Običajno se takšnim bolnikom priporoča intervalni trening, pri katerem izmenjujete vadbo, ki traja minuto do dve, s kratkimi odmori. Pomembno je, da vadbo upočasnite najpozneje takrat, ko ste preveč zadihani, da bi lahko govorili.
➽ KOPB: Če imate KOPB, imate poškodovane dihalne poti. To pomeni, da se ob izdihu vaše pljučne poti zožijo, še preden se znebite vsega zraka v pljučih, pri zelo napredovani bolezni pa tudi s težavo zagotavljate dovolj zraka. V tem primeru boste za vadbo potrebovali dodaten kisik. Še preden začnete vaditi, se o tem posvetujte z zdravnikom.
➽ Pljučna fibroza: Pljučna fibroza pomeni zabrazgotinjenje pljučnega tkiva, kar zmanjša elastičnost pljuč, poveča dihalno delo in vodi v pomanjkanje kisika. Če nenadoma med vadbo postanete zelo zadihani in se zadihanost niti po koncu napora ne umiri, obiščite zdravnika.
➽ Astma: Če imate astmo dobro nadzorovano (zdravnik vam je predpisal inhalator), lahko z njo telovadite enako intenzivno kot zdravi ljudje. Tisti, ki nastopate na športnih tekmovanjih in jemljete zdravila zoper astmo, pa preverite, da niso na dopinškem seznamu prepovedanih.
