Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Na Srednji gradbeni in lesarski šoli Novo mesto lahko dijaki in dijakinje v drugem in tretjem letniku strokovnega izobraževanja prakso opravljajo tudi v tujini. Kar nekaj se jih odloči za ta korak. Nekaj misli o tej izkušnji je strnila dijakinja drugega letnika, bodoča gradbena tehnica, Anja Pacek:

Za Europrakso sem izvedela na začetku šolskega leta in se z navdušenjem in željo po novih izivih prijavila. Nato je sledil razgovor in kmalu za tem novica, da me pošiljajo na Malto. Najprej majhen šok - ne le zame, temveč tudi za moje starše - in nato navdušenje.

Tako sem skupaj s tremi dijaki Šolskega centra Novo mesto z Letališča Jožeta Pučnika odletela v Švico (Zurich) in nato proti Malti. Letela sem prvič, zato je bila prisotna trema, ampak občutek vzleta je bil fenomenalen. Na letališču nas je pričakal taksist, ki nas je z divjo vožnjo odpeljal do stanovanja v Msidi.

Naslednji dan smo se prvič malce zgubili, saj smo morali sami poiskati agencijo Paragon Europe, kjer so nam predstavili Malto in seveda naše delovno mesto. Prakso sem opravljala v arhitekturnem biroju (Edgar Caruana Montaldo) od ponedeljka do petka od 9.00 do 17.00 ure. Vsak dan sem se do tam vozila z avtobusom približno 15 minut. Moje naloge v pisarni so bile risanje v AutoCADu, urejanje podatkov v Excelu, velikokrat pa smo šli tudi na teren, kjer je bilo potrebno kaj izmeriti in to kasneje narisati oz. popraviti v AutoCADu. Z vsemi sodelavci je bilo prijetno delati, saj so mi kljub temu, da nisem imela veliko izkušenj, z veseljem vse pokazali (tudi trikrat, če je bilo potrebno).

V stanovanju sta bili poleg nas še dve dekleti iz Estonije, Kristlin in Janet, s katerima smo se vsi odlično razumeli. V prostem času, večinoma med vikendi, ko smo bili vsi prosti, smo skupaj hodili na oglede in raziskovali Malto. V pogovoru z njima smo tudi izboljševali angleščino in se naučili nekaj njihovih besed.

Kljub temu da smo imeli kar nekaj deževnih dni, smo si ogledali glavno mesto Valletta in se zapeljali z manjšo ladijo po njenih pristaniščih. V Mdini smo si ogledali zgodovino mesta in države ter se na koncu posladkali z najboljšo čokoladno torto na Malti. Odšli smo tudi na plažo, imenovano Golden Bay, kjer sem prvič jedla pico s sadjem.

Čeprav sem na Malto odšla ˝neizkušena˝ v kuhanju, sem tam vseeno kuhala, tako da nismo jedli le sendvičev. Malta me je nadvse fascinirala z arhitekturo in prijaznimi domačini. Večina jih poleg uradnega jezika, malteščine, govori tudi angleško.

Tritedensko bivanje oz. opravljanje prakse na Malti je bilo zame izjemna izkušnja. Pridobila sem veliko novega znanja iz svoje stroke, uporabljala angleščino tudi v praksi ter seveda spoznala nove prijatelje.